{"id":104815,"date":"2022-09-21T19:02:31","date_gmt":"2022-09-21T17:02:31","guid":{"rendered":"https:\/\/www.donat.com\/?p=104815"},"modified":"2022-09-23T11:07:02","modified_gmt":"2022-09-23T09:07:02","slug":"s-krepitvijo-crevesja-do-dobrega-imunskega-sistema","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/s-krepitvijo-crevesja-do-dobrega-imunskega-sistema\/","title":{"rendered":"S krepitvijo \u010drevesja do dobrega imunskega sistema"},"content":{"rendered":"
\n \n\n

V zahodnem svetu se je pojavnost infekcijskih bolezni zaradi izbolj\u0161ane higiene ter cepiv in antibiotikov mo\u010dno zmanj\u0161ala. Za\u010deli smo se zana\u0161ati na farmacevtska sredstva, ob tem pa pozabili<\/strong> na svojo odgovornost pri krepitvi imunskega sistema.<\/strong> Vendar nas je nanjo opomnila zadnja epidemija, ki je prizadela predvsem ranljivej\u0161e skupine z oslabljenim imunskim sistemom.<\/p>\n\n\n\n

\u010crevesje igra veliko bolj zapleteno in pomembnej\u0161o vlogo, kot smo sprva mislili. Presega svojo primarno vlogo prebave in vpliva na prav vse telesne sisteme. Pri tem ima posebno vlogo \u010drevesna mikrobiota, ki se vzpostavi ob rojstvu ter je s svojimi kompleksnimi prebavnimi in presnovnimi funkcijami tesno povezana z imunskim sistemom. \u010crevesna mikrobiota namre\u010d skupaj s \u010drevesnimi epitelijskimi celicami tvori za\u0161\u010ditno pregrado pred patogenimi organizmi, ima aktivno vlogo pri izobra\u017eevanju in funkciji imunskega sistema ter spro\u017ea protivnetne in zavira vnetne mehanizme.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Imunski sistem je izredno zapleten sistem na\u0161ega telesa, ki ga tvorijo mre\u017ea imunskih celic, tkiv in beljakovinskih molekul, po katerih imunske celice komunicirajo. Njegova vitalna naloga je za\u0161\u010dita pred tujki, \u0161kodljivimi virusi in bakterijami, pa tudi obnova po\u0161kodovanih tkiv (celjenje ran), odstranjevanje odmrlih lastnih celic in tistih, ki se ne obna\u0161ajo \u00bbpravilno\u00ab (npr. rakave celice).<\/p>\n\n\n\n

Dokler imunski sistem deluje optimalno, je neopazen. Ko deluje pre\u0161ibko, imamo pove\u010dano tveganje za oku\u017ebe, kadar pa je preve\u010d aktiven, to lahko privede do alergij, avtoimunskih bolezni idr.<\/p>\n\n\n\n

\u010crevesje kot prva obrambna trdnjava<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

\u010crevesje je primarno mesto absorpcije hranil v telesu, v njem poteka najve\u010dja izmenjava<\/strong> med zunanjim svetom in notranjostjo ter je stalno izpostavljeno tujkom iz okolja. Imunski sistem mora biti zato ves \u010das \u00bbna pre\u017ei\u00ab. Hkrati je velik del funkcije imunskega sistema namenjen nadzoru na\u0161ega odnosa s \u010drevesno mikrobioto<\/strong>. Zato je kar 80 % imunskega sistema ravno v \u010drevesju. <\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u010crevesna mikrobiota igra klju\u010dno vlogo pri izobra\u017eevanju, razvoju in funkciji imunskega sistema<\/strong> ter s tem poglavitno prispeva k ravnovesju telesa.<\/p>\n\n\n\n

\u017de sama zgradba \u010drevesja prepre\u010duje preprost vhod v notranjost telesa. Patogenom namre\u010d pot zapira \u00bb\u010drevesna pregrada\u00ab, ki je sestavljena iz treh slojev:<\/p>\n\n\n\n

  • sloja \u010drevesne mikrobiote,<\/li>
  • sloja \u010drevesnih epitelijskih celic, za\u0161\u010ditenega s plastjo sluzi,<\/li>
  • imunskega sistema sluznice. <\/li><\/ul>\n\n\n <\/div>\n\n
    \n
    \"Mo\u017e<\/figure>\n<\/div>\n\n
    \n \n\n

    \u010crevesne bakterije so prva obrambna linija<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

    \u010crevesna mikrobiota ima pri oblikovanju prve obrambne linije ve\u010d vlog. V prvi vrsti koristna \u010drevesna mikrobiota z naselitvijo<\/strong> \u010drevesja omejuje neposreden dostop patogenom<\/strong> do \u010drevesnih celic in njihov vstop v krvni obtok.<\/p>\n\n\n\n

    Kako? Koristne in \u0161kodljive bakterije tekmujejo med seboj za prostor in hranila<\/strong>, prav tako bakterije proizvajajo toksi\u010dne molekule in s tem onemogo\u010dijo naselitev patogenom. Temu mehanizmu za\u0161\u010dite \u010drevesja z neposrednim tekmovanjem mikroorganizmov za hranila in prostor pravimo kolonizacijska rezistenca<\/strong>. <\/p>\n\n\n\n

    Druga naloga zdrave \u010drevesne mikrobiote je usmerjena v krepitev in vzdr\u017eevanje pregradne imunosti<\/strong>, s \u010dimer omeji prehod mikrobov ter vnetje in po\u0161kodbe tkiv. Poleg tega si s tem zagotavlja lastno varnost, saj brez trdne pregrade imunski sistem lahko uni\u010dujo\u010de deluje tudi na koristno mikrobioto, kot se to zgodi pri vnetni \u010drevesni bolezni.<\/p>\n\n\n\n

    Da se to ne bi zgodilo, je osrednja strategija zmanj\u0161evanje stika med mikroorganizmi in povr\u0161ino \u010drevesnih celic. To se dose\u017ee s kombinacijo delovanja \u010drevesnih epitelijskih celic, ki proizvajajo protimikrobne snovi in sluz<\/strong>, ki omejuje stik med \u010drevesno mikrobioto in \u010drevesnim tkivom, ter delovanja \u00bblokalnih\u00ab imunskih celic in tvorbe protiteles IgA<\/strong>. Te celice in protitelesa hitro odstranijo mikroorganizme, ki so prodrli skozi \u010drevesno steno. S tem sta \u010drevesna mikrobiota in imunski sistem lo\u010dena, toda \u0161e vedno povezana. <\/p>\n\n\n\n

    Pri tem, da \u010drevesne celice proizvedejo dovolj sluzi, pa igrajo pomembno vlogo kratkoveri\u017ene ma\u0161\u010dobne kisline, ki jih proizvajajo \u010drevesne bakterije med fermentacijo ogljikovih hidratov iz zau\u017eite hrane.<\/strong> <\/p>\n\n\n\n

    Kratkoveri\u017ene ma\u0161\u010dobne kisline omogo\u010dajo ohranjanje tesnih stikov med \u010drevesnimi celicami <\/strong>in ustvarjajo kislo okolje<\/strong>, ki je neugodno za patogene bakterije. \u010crevesna mikrobiota tudi posredno vpliva na nastajanje protimikrobnih snovi in sluzi<\/strong> v \u010drevesnih epitelijskih celicah, uravnavajo vnetne mehanizme<\/strong> in spodbudijo regeneracijo \u010drevesnih celic<\/strong>. Vse to je pomembno za vzdr\u017eevanje mo\u010dne \u010drevesne pregrade, zato se vsaka sprememba v mikrobni sestavi pozna tudi na debelini sluznice in integriteti tesnih stikov med \u010drevesnimi celicami. <\/p>\n\n\n\n

    Ohranjanje ravnovesja med \u010drevesno mikrobioto in gostiteljevim imunskim sistemom je neprekinjen proces. Neugodno okolje v \u010drevesju in poru\u0161ena sestava \u010drevesne mikrobiote pripeljeta do pove\u010dane prepustnosti \u010drevesja ter ve\u010djega prehoda mikroorganizmov in lipopolisaharidov (endotoksinov) v kri, kar aktivira imunske odzive in vnetne procese. <\/strong><\/p>\n\n\n\n

    \u010crevesna mikrobiota kot u\u010ditelj imunskega sistema<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

    Ste se kdaj vpra\u0161ali, kako imunski sistem prepozna, katere so \u0161kodljive bakterije in katere mora pustiti pri miru? <\/p>\n\n\n\n

    Po rojstvu se imunski sistem razvija hkrati s \u010drevesno mikrobioto.<\/strong> Prva in izredno pomembna interakcija med \u010drevesno mikrobioto in imunskim sistemom se zgodi ob na\u0161em rojstvu. Do rojstva naj bi bil gastrointestinalni trakt zarodka sterilen (\u010deprav v zadnjem \u010dasu ugotavljajo, da to ni \u010disto res), prva kolonizacija pa se zgodi ob prehodu dojen\u010dka iz porodnega kanala. <\/p>\n\n\n\n

    V tem \u010dasu je imunski sistem dojen\u010dka \u0161e nedozorel, zato so dojen\u010dki tudi dovzetnej\u0161i za oku\u017ebo, vendar jim na drugi strani to omogo\u010da, da vzpostavitev mikrobiote poteka brez vnetnih procesov. \u010crevesna mikrobiota po\u0161ilja signale, ki spodbudijo normalen razvoj in dozorevanje imunskega sistema \u010drevesne sluznice. <\/strong>Tako u\u010dinkovito reguliran imunski sistem sluznice prepre\u010duje vdor patogenov in zagotavlja imunsko toleranco za koristne mikroorganizme. <\/p>\n\n\n <\/div>\n\n

    \n
    \"Vitalna<\/figure>\n<\/div>\n\n
    \n \n\n

    \u010crevesna mikrobiota vpliva na delovanje celotnega imunskega sistema<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

    Pomembna vloga imunskega sistema je tudi, da omogo\u010da komunikacijo med oddaljenimi telesnimi sistemi <\/strong>(npr. os \u010drevesje\u2013plju\u010da). Komunikacija med \u010drevesjem in drugimi organi (npr. plju\u010di) poteka prek limfnega in krvnega obtoka. \u010crevesna mikrobiota tako ne vpliva le na lokalni imunski sistem, pa\u010d pa prispeva tudi k imunskim odzivom na oddaljenih mestih. <\/p>\n\n\n\n

    U\u010dinki \u010drevesne mikrobiote in njenih presnovkov vplivajo tudi na imunski odziv drugih sluznic, npr. sluznice plju\u010d. Kako se to zgodi, \u0161e ni natan\u010dno znano, toda kot ka\u017ee, topni presnovki \u010drevesne mikrobiote prehajajo v krvni obtok, imunske celice na oddaljenih mestih pa jih prepoznavajo in se ustrezno odzivajo. Na primer, mikrobiota gastrointestinalnega trakta vpliva na diferenciacijo T-celic imunskega sistema v celice Th1, Th2, Th17 in T pomagalke.<\/p>\n\n\n\n

    Povezava med telesnimi sistemi pa je dvosmerna, zato lahko tudi plju\u010da z migracijo imunskih celic in vnetnih molekul vplivajo na delovanje \u010drevesja.<\/p>\n\n\n\n

    Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti, da \u010drevesna mikrobiota sintetizira nekatere vitamine in da \u010drevesje uravnava absorpcijo hranil. Lahko se odli\u010dno prehranjujemo in u\u017eivamo najrazli\u010dnej\u0161e prehranska dopolnila, vendar \u010de na\u0161e \u010drevesje ne deluje tako, kot bi moralo, je tudi absorpcija hranil zmanj\u0161ana. <\/p>\n\n\n\n

    Kako okrepiti imunski sistem<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

    Spoznali smo, da sta imunski sistem in mikrobiota tesno povezana. Smiselno je, da se zato na tem mestu vpra\u0161amo, kaj najbolj vpliva na sestavo \u010drevesne mikrobiote, saj bomo tako okrepili tudi imunski sistem. Kaj ju povezuje?<\/p>\n\n\n\n

    Odgovor na to vpra\u0161anje je prehrana.<\/strong> Tako imunski sistem kot \u010drevesna mikrobiota sta zelo ob\u010dutljiva za prehransko stanje gostitelja. Na sestavo in raznolikost \u010drevesne mikrobiote mo\u010dno vplivata posameznikova prehrana in \u017eivljenjski slog, \u010drevesna mikrobiota pa nato s simbiotskim odnosom nadzoruje imunski sistem. <\/p>\n\n\n\n

    Prehrana je klju\u010dni modulator imunskega sistema in \u010drevesne mikrobiote<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

    Veliko je hranil, ki vplivajo na imunski sistem. Osnova za dober imunski sistem so:<\/p>\n\n\n\n

    • beljakovine, <\/li>
    • vitamini D, C, E in drugi antioksidanti, <\/li>
    • med minerali cink in selen,<\/li>
    • ter omega<\/em>-3-ma\u0161\u010dobne kisline. <\/li><\/ul>\n\n\n\n

      Vsa ta hranila imajo pomembno vlogo pri vzdr\u017eevanju integritete fizi\u010dnih pregrad<\/strong> (sluznic in ko\u017ee), hitrosti premikanja imunskih celic po telesu<\/strong>, tvorbi protiteles<\/strong>, prepoznavanju \u0161kodljivih tujkov in odzivanju nanje ter imajo antioksidativne in protimikrobne lastnosti<\/strong>. Vsako pomanjkanje klju\u010dnih hranil poslab\u0161a delovanje imunskega sistema in zmanj\u0161a na\u0161o odpornost. 
      Nikakor pa ne smemo pozabiti na prehranske vlaknine, <\/strong>ki so glavno gorivo koristnih \u010drevesnih bakterij in so nujno potrebne za nastanek kratkoveri\u017enih ma\u0161\u010dobnih kislin. Kako pomemben vpliv imajo te na na\u0161 imunski sistem, pa smo spoznali \u017ee v predhodnih vrsticah. <\/p>\n\n\n <\/div>\n\n

      \n
      \"\u017denska<\/figure>\n<\/div>\n\n
      \n \n\n

      Recept za u\u010dinkovit imunski sistem?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

      1. Zmanj\u0161ajte u\u017eivanje zelo predelane hrane<\/strong> in \u017eivil, na katera ste alergi\u010dni ali ob\u010dutljivi, saj obremenjujejo imunski sistem, zato ta ni optimalno pripravljen za boj z zunanjimi napadalci. <\/li>
      2. Dnevno vna\u0161ajte enkrat nenasi\u010dene<\/strong> (npr. olj\u010dno olje in avokado) in ve\u010dkrat nenasi\u010dene ma\u0161\u010dobne kisline<\/strong> (npr. ribe in semena). <\/li>
      3. Poskrbite za zadosten vnos beljakovin<\/strong> iz kakovostnih \u017eivalskih in rastlinskih virov. Beljakovine so gradnik vsake celice na\u0161ega telesa in tako tudi gradnik imunskih celic, vseh encimov, ki so potrebni za procese, pa tudi citokinov \u2013 signalnih molekul, ki sodelujejo pri imunskem odzivu. <\/li>
      4. U\u017eivajte vlaknine in probioti\u010dna \u017eivila<\/strong>, s \u010dimer lahko izbolj\u0161ate sestavo \u010drevesne mikrobiote in pove\u010date proizvodnjo kratkoveri\u017enih ma\u0161\u010dobnih kislin, kar je odli\u010den na\u010din krepitve imunskega sistema prek \u010drevesne mikrobiote.<\/li>
      5. Poskrbite, da dnevno zau\u017eijete vsaj \u0161tiri razli\u010dne barve sadja in zelenjave<\/strong> ter s tem zagotovite dovolj\u0161en vnos antioksidantov. <\/li>
      6. Seveda pa prehrana ni edina na\u010din, da podprete svoj imunski sistem. Poskrbite \u0161e za spalno higieno<\/strong>, bodite \u0161portno aktivni<\/strong> in uravnavajte dnevni stres<\/strong> s sprostitvenimi tehnikami (npr. meditacijo, dihalnimi tehnikami, jogo). <\/li><\/ol>\n\n\n\n

        Kako Donat pomaga okrepiti imunski sistem <\/strong><\/h2>\n\n\n\n

        Naravna mineralna voda Donat s svojo unikatno mineralno sestavo klini\u010dno dokazano pomaga pri uravnavanju prebave in bolj\u0161em po\u010dutju. S pol litra Donata dnevno boste izbolj\u0161ali prebavo na popolnoma naraven na\u010din in omogo\u010dili telesu, da lahko absorbira potrebna hranila, ki jih dobimo z zdravo prehrano in so pomembna za krepitev imunskega sistema. Donat po programu za podporo prebavnemu sistemu lahko pijete stalno in dolgoro\u010dno: <\/p>\n\n\n\n

        \n