{"id":128191,"date":"2022-11-17T16:02:41","date_gmt":"2022-11-17T14:02:41","guid":{"rendered":"https:\/\/www.donat.com\/?p=128191"},"modified":"2022-11-21T15:31:11","modified_gmt":"2022-11-21T13:31:11","slug":"dinamicni-duo-prebavni-in-imunski-sistem","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/dinamicni-duo-prebavni-in-imunski-sistem\/","title":{"rendered":"Dinami\u010dni duo \u2013 prebavni in imunski sistem"},"content":{"rendered":"
\n \n\n

Zgodovinsko gledano so prebavni in imunski sistem obravnavali in raziskovali kot lo\u010deni enoti. Vendar pa obstajajo neverjetne podobnosti in skupne funkcije, ko gre za absorpcijo hranilnih snovi in obrambo telesa pred zunanjimi vplivi.<\/p>\n\n\n\n

Enoplasten epitel v \u010drevesni steni deluje kot pregrada med okoljem in \u010dlove\u0161kim telesom. Prav ta epitelna plast igra klju\u010dno vlogo pri uravnavanju imunskega zdravja in s tem splo\u0161nega zdravja. Sluznica prebavnega trakta ima kompleksno vlogo in deluje kot polprepustna membrana, ki omogo\u010da absorpcijo hranilnih snovi, hkrati pa omejuje transport potencialno \u0161kodljivih snovi; antigenov in mikroorganizmov. Pri vzdr\u017eevanju fizi\u010dne in imunske obrambne pregrade \u010drevesnega epitelija sodeluje ve\u010d razli\u010dnih elementov \u2013 zunanja plast s komenzalno \u010drevesno mikrobioto, protimikrobnimi proteini in molekulami sekretornega imunoglobulina A, nato osrednja plast, ki vsebuje specializirane epitelne celice in notranja tako imenovana lamina propria, kjer se nahajajo prirojene in pridobljene celice imunskega sistema (celice T, celice B, makrofagi, dendriti\u010dne celice).<\/p>\n\n\n\n

Zdravje prebavnega sistema je veliko ve\u010d kot zdrava in uravnote\u017eena prebava \u2013 kar 80 % celic imunskega sistema se nahaja ravno v \u010drevesju<\/strong>, kar tvori edinstven medsebojni odnos med prebavnim in imunskim sistemom. Tri varovalne ravni prebavnega sistema so tesno povezane in so klju\u010dne za ohranjanje njegovega zdravja. Prva stopnja za\u0161\u010dite je \u010drevesni mikrobiom. Druga stopnja za\u0161\u010dite je \u010drevesna sluznica, sestavljena iz enoslojnega cilindri\u010dnega epitela in vezivnega tkiva, ki je bogato s krvnimi, limfnimi \u017eilami in \u017eivci. Tretjo stopnjo za\u0161\u010dite predstavlja \u010drevesni imunski sistem v obliki limfoidnega tkiva, ki vsebuje \u017ee prej omenjenih ve\u010d kot 70 % celic imunskega sistema.<\/p>\n\n\n <\/div>\n\n

\n
\"Imunski<\/figure>\n<\/div>\n\n
\n \n\n

\u010crevesna mikrobiota je skupek bakterij in drugih mikroorganizmov, ki se nahajajo v prebavnem traktu in je v zadnjih letih pomemben predmet raziskav zaradi zelo \u0161irokega vpliva na \u0161tevilne sisteme, od regulacije kognitivnih funkcij, vedenja, apetita, metabolizma, imunosti do zdravja prebavnega sistema. Odnos med \u010drevesno mikrobioto in imunskim sistemom je simbiotski \u2013 sodelujeta pri odstranjevanju patogenov in zagotavljata za\u0161\u010dito pred \u0161kodljivimi sestavinami, s katerimi telo pride v stik. Interakcija teh dveh sistemov se za\u010dne \u017ee ob rojstvu \u2013 ko se telo prvi\u010d sre\u010da z bakterijami, ki izvirajo iz porodnega kanala. Poleg tega vse ve\u010d raziskav podpira obstoj mo\u010dne dvosmerne povezave med \u017eiv\u010dnim in prebavnim sistemom. Mo\u017egansko \u010drevesna os (ang.brain gut axis) igra pomembno vlogo ne le pri ohranjanju zdravja prebavil, ampak tudi pri razli\u010dnih mo\u017eganskih funkcijah. V prebavnem traktu poleg epitelnih celic \u010drevesja in imunskih celic sestava \u010drevesne mikrobiote vpliva na \u0161tevilne kognitivne funkcije in vedenje. Poleg tega se razli\u010dne vedenjske in kognitivne motnje pogosto povezujejo z motnjami, povezanimi z gastrointestinalnim traktom.<\/p>\n\n\n\n

Danes je vse bolj jasna povezava in vpliv hrane na sestavo mikrobiote in delovanje prebavnega sistema<\/strong>. Dolo\u010dene sestavine hrane lahko poru\u0161ijo celovitost \u010drevesne sluznice, nekatere druge \u2013 na primer probiotiki \u2013 pa podpirajo krepitev vezi med celicami \u010drevesnega epitela. Prav tako je tudi potrjena povezanost motenj v komunikaciji med bakterijami \u010drevesne mikrobiote in imunskimi celicami s pove\u010danim tveganjem za razvoj razli\u010dnih bolezni in stanj. Sindrom prepustnega \u010drevesja (ang.leaky gut) je stanje, pri katerem pride do prepustnosti za\u0161\u010ditne epitelne pregrade, kar spro\u017ei niz ne\u017eelenih dogodkov; vdor patogenih mikroorganizmov in antigenov, ki povzro\u010dijo vnetje \u010drevesja, kar potencialno privede do razvoja \u0161tevilnih avtoimunskih bolezni pri genetsko ob\u010dutljivih osebah (sladkorna bolezen tipa I, multipla skleroza, Hashimotov tiroiditis, lupus itd.). Po drugi strani pa, ko je telo izpostavljeno dejavnikom, kot so neustrezna prehrana, antibiotiki, razli\u010dna stresna stanja ipd., se pestrost \u010drevesnega mikrobioma zmanj\u0161a, kar lahko privede do zmanj\u0161ane u\u010dinkovitosti delovanja imunskega sistema.<\/p>\n\n\n <\/div>\n\n

\n
\"Hrana<\/figure>\n<\/div>\n\n
\n \n\n

Ker je vse bolj o\u010ditno, kako tesno povezana sta prebavni in imunski sistem, lahko sprememba vrste in na\u010dina u\u017eivanja hrane povzro\u010di spremembo \u010drevesne mikrobiote, zdrava \u010drevesna mikrobiota pa mo\u010dno vpliva na pravilen imunski odziv. Izbolj\u0161ana in bolj uravnote\u017eena prehrana z zmanj\u0161anjem u\u017eivanja predelane hrane in vklju\u010ditvijo \u017eivil, bogatih s prebioti\u010dnimi vlakninami, je prvi korak k normalnemu delovanju obeh sistemov. Prav tako redno u\u017eivanje \u017eivil, kot so fermentirani izdelki; kefir, kislo zelje, probioti\u010dni jogurti itd. obnavlja \u010drevesno sluznico, zagotavlja stabilnej\u0161o \u010drevesno mikrobioto, kar vpliva na imunski sistem in kognitivne sposobnosti. Raziskave o vplivu prehrane na zdravje \u010drevesja so pokazale, da ve\u010d kot je zau\u017eitih \u017eivil rastlinskega izvora, bolj raznolika je \u010drevesna mikrobiota. Prav tako so raziskave pokazale, da je pomembno, da ko gre za \u010drevesni mikrobiom, gledamo na prehrano kot na celoto in ne na posamezna \u017eivila \u2013 na primer sredozemska prehrana kot prehranjevalni vzorec, ki ga v na\u0161em podnebju zelo pogosto u\u017eivamo, je povezana z ve\u010djo pestrostjo \u010drevesne mikrobiote. Skratka, uravnote\u017eena in raznolika prehrana, ki vklju\u010duje ustrezno hidracijo ter probiotike in prebiotike, je potrebna za zadovoljitev potreb po hranilnih snoveh, da bi na ta na\u010din ustrezno podprli pravilno delovanje prebavnega in imunskega sistema.<\/p>\n\n\n <\/div>\n\n

\n \n\n

Literatura<\/h3>\n\n\n\n
    \n
  1. Vancamelbeke M, Vermeire S. The intestinal barrier: a fundamental role in health and disease. Expert Rev Gastroenterol Hepatol. 2017 Sep;11(9):821-834. doi: 10.1080\/17474124.2017.1343143. Epub 2017 Jun 26. PMID: 28650209; PMCID: PMC6104804.<\/li>\n\n\n\n
  2. EloisaSalvo-Romero, PatriciaStokes, and M\u00e9lanie G.Gareau. Microbiota-immune interactions: from gut to brain. LymphoSign Journal. 7(1): 1-23. https:\/\/doi.org\/10.14785\/lymphosign-2019-0018<\/li>\n\n\n\n
  3. Desai MS, Seekatz AM, Koropatkin NM, Kamada N, Hickey CA, Wolter M, Pudlo NA, Kitamoto S, Terrapon N, Muller A, Young VB, Henrissat B, Wilmes P, Stappenbeck TS, N\u00fa\u00f1ez G, Martens EC. A Dietary Fiber-Deprived Gut Microbiota Degrades the Colonic Mucus Barrier and Enhances Pathogen Susceptibility. Cell. 2016 Nov 17;167(5):1339-1353.e21. doi: 10.1016\/j.cell.2016.10.043. PMID: 27863247; PMCID: PMC5131798.<\/li>\n\n\n\n
  4. Paray BA, Albeshr MF, Jan AT, Rather IA. Leaky Gut and Autoimmunity: An Intricate Balance in Individuals Health and the Diseased State. Int J Mol Sci. 2020 Dec 21;21(24):9770. doi: 10.3390\/ijms21249770. PMID: 33371435; PMCID: PMC7767453.<\/li>\n\n\n\n
  5. Wu D, Lewis ED, Pae M, Meydani SN. Nutritional Modulation of Immune Function: Analysis of Evidence, Mechanisms, and Clinical Relevance. Front Immunol. 2019 Jan 15;9:3160. doi: 10.3389\/fimmu.2018.03160. PMID: 30697214; PMCID: PMC6340979.<\/li>\n\n\n\n
  6. Statovci D, Aguilera M, MacSharry J, Melgar S. The Impact of Western Diet and Nutrients on the Microbiota and Immune Response at Mucosal Interfaces. Front Immunol. 2017 Jul 28;8:838. doi: 10.3389\/fimmu.2017.00838. PMID: 28804483; PMCID: PMC5532387.<\/li>\n<\/ol>\n\n\n <\/div>\n\n\n

    <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"","protected":false},"author":38548,"featured_media":128269,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"footnotes":""},"categories":[147],"tags":[],"class_list":["post-128191","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-strokovni-clanki"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/128191","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/38548"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=128191"}],"version-history":[{"count":19,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/128191\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":129717,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/128191\/revisions\/129717"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/128269"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=128191"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=128191"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=128191"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}