{"id":146926,"date":"2023-03-03T09:42:53","date_gmt":"2023-03-03T07:42:53","guid":{"rendered":"https:\/\/www.donat.com\/?p=146926"},"modified":"2023-03-03T13:42:05","modified_gmt":"2023-03-03T11:42:05","slug":"pomen-zdravja-prebavil-izzivi-in-resitve","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/pomen-zdravja-prebavil-izzivi-in-resitve\/","title":{"rendered":"Pomen zdravja prebavil \u2013 izzivi in re\u0161itve"},"content":{"rendered":"<div id=\"\" class=\"blog-text-section  \">\n    \n\n<h2 class=\"wp-block-heading\">Uvod<\/h2>\n\n\n\n<p>Gastrointestinalne motnje so pomemben dejavnik umrljivosti in obolevnosti po vsem svetu. Njihove posledice so zmanj\u0161anje kakovosti \u017eivljenja, znatni stro\u0161ki diagnosticiranja, zdravljenja in spremljanja ter vpliv na zmo\u017enost za delo in posledice, ki jih to prina\u0161a. So pogost razlog za obisk ambulante dru\u017einske medicine in prav zdravnik dru\u017einske medicine ima osrednjo vlogo pri celostni oskrbi bolnikov z gastrointestinalnimi motnjami. Ne smemo pozabiti, da so tudi zdravniki in medicinske sestre nekomu pacienti in da bolezni prebavil tudi njim ne prizana\u0161ajo, vendar je o tem malo govora in omenjeni problematiki je namenjeno le malo pozornosti.<\/p>\n\n\n\n<h2 class=\"wp-block-heading\"><strong>Epidemiolo\u0161ki kazalniku v svetu<\/strong><\/h2>\n\n\n\n<p>Globalno breme bolezni prebavil nara\u0161\u010da, po ocenah pa je letno diagnosticiranih od 6 do 60&nbsp;milijard primerov. Bolezni prebavil segajo od tistih z manj\u0161imi samoomejujo\u010dimi simptomi do tistih s kroni\u010dnimi iz\u010drpavajo\u010dimi simptomi, kot so bole\u010dine v trebuhu, izguba telesne te\u017ee, utrujenost in spremembe v navadah iztrebljanja. Epidemiolo\u0161ki podatki so najbolj\u0161i kazalnik raz\u0161irjenosti gastrointestinalnih motenj. Raziskave na primer ka\u017eejo, da je pri 40&nbsp;% svetovnega prebivalstva prisotna neka oblika funkcionalnih gastrointestinalnih motenj, med katerimi sta najpogostej\u0161i funkcionalna dispepsija in sindrom razdra\u017eenega \u010drevesja, sledijo pa funkcionalna driska ali zaprtje in napenjanje. Danes te motnje imenujemo \u00bbmotnje na osi \u010drevesje\u2013mo\u017egani\u00ab zaradi dokazane povezave med funkcionalnimi prebavnimi motnjami in nekaterimi psiholo\u0161kimi stanji, zlasti depresijo in anksioznostjo. Epidemiolo\u0161ki podatki ka\u017eejo, da je raz\u0161irjenost gastroezofagealne refluksne bolezni GERB v zahodnem svetu med 10 in 20&nbsp;%. Po drugi strani je raz\u0161irjenost vnetne \u010drevesne bolezni (angl. inflammatory bowel disease \u2013 IBD) v splo\u0161ni populaciji le 0,4&nbsp;%, vendar pa ta bolezen predstavlja veliko breme tako za bolnike kot za celoten zdravstveni sistem. Maligne bolezni prebavil predstavljajo poseben izziv za vsak zdravstveni sistem, od prepre\u010devanja do zdravljenja, spremljanja in ne nazadnje paliativne oskrbe neozdravljivo bolnih. Vse to so kazalniki vpliva bolezni prebavil na posameznike in celotne zdravstvene sisteme.<\/p>\n\n\n\n<h2 class=\"wp-block-heading\"><strong>Pomen zdravja prebavil<\/strong><\/h2>\n\n\n\n<p>Prebavila imajo pomembno vlogo pri splo\u0161nem zdravju posameznika, saj gre za sistem, prek katerega v telo vna\u0161amo hranila. Motnje v delovanju katerega&nbsp;koli segmenta tega sistema ne vplivajo le na prebavila, temve\u010d na celoten organizem, dolgoro\u010dno pa lahko prizadenejo druge organe in sisteme ter splo\u0161no zdravje in kakovost \u017eivljenja posameznikov. Bolniki dolo\u010denih te\u017eav zelo pogosto ne povezujejo z motnjami prebavil, zato odla\u0161ajo z iskanjem pomo\u010di in posledi\u010dno z diagnosticiranjem in zdravljenjem. Po drugi strani se je treba dr\u017eati na\u010dela kvartarne preventive, to je, da bolnika ne izpostavljamo pretirani diagnostiki in zdravljenju. Eno klju\u010dnih vlog pri pravo\u010dasnem prepoznavanju motenj in bolezni ima prav zdravnik dru\u017einske medicine.<\/p>\n\n\n\n<h2 class=\"wp-block-heading\"><strong>Vloga zdravnika dru\u017einske medicine<\/strong><\/h2>\n\n\n\n<p>Zdravnik dru\u017einske medicine ima klju\u010dno vlogo pri diagnosticiranju, zdravljenju, spremljanju ter tudi pri napotitvah in usmerjanju v zdravstvenem sistemu. Gastrointestinalne motnje predstavljajo 10&nbsp;% vseh obravnav v primarnem zdravstvu. Zdravniki dru\u017einske medicine in njihove ekipe so s svojim celovitim pristopom, dolgoletnim poznavanjem bolnika in spremljanjem okoli\u0161\u010din, v katerih ta \u017eivi in dela, kar je pomemben del sodelovanja z bolnikom, ter s svojim vplivom na kakovost \u017eivljenja bolnikov nepogre\u0161ljiv \u010dlen njihove celostne oskrbe. Pri tem na ravni primarne zdravstvene oskrbe pogosto pozabljamo na sodelovanje s farmacevti, ki imajo lahko pomembno vlogo pri svetovanju bolnikom. To sodelovanje je treba okrepiti, da bi zagotovili bolj\u0161o in u\u010dinkovitej\u0161o zdravstveno oskrbo. Aktivnej\u0161e vklju\u010devanje zdravnikov dru\u017einske medicine v program zgodnjega odkrivanja raka debelega \u010drevesa se je v dr\u017eavah, ki so se odlo\u010dile za tovrsten nacionalni preventivni program, izkazalo za klju\u010dno. Nerazdru\u017eljiva vez med zdravnikom in bolnikom, ki temelji na zaupanju, daje pozitivne rezultate pri prepre\u010devanju, zgodnjem odkrivanju in zdravljenju.<\/p>\n\n\n\n<h2 class=\"wp-block-heading\"><strong>Sklep<\/strong><\/h2>\n\n\n\n<p>Ker se kroni\u010dne kakor tudi akutne bolezni prebavil zelo razlikujejo po znakih, klini\u010dni sliki, poteku in zdravljenju, in ker imajo bolniki zelo razli\u010dne in individualne potrebe, je cilj oskrbe teh bolnikov, ki vklju\u010duje multidisciplinaren timski pristop, dose\u010di nadzor nad boleznijo, izbolj\u0161ati kakovosti \u017eivljenja bolnikov in zmanj\u0161ati breme bolezni za posameznika in skupnost. Nenehno izobra\u017eevanje, razvoj priporo\u010dil in smernic na podro\u010dju diagnostike in zdravljenja ter sodelovanje z javnostjo z namenom ozave\u0161\u010danja o pomenu zdravja prebavil so nekateri od pogojev za razvoj bolj\u0161e in u\u010dinkovitej\u0161e zdravstvene oskrbe bolnikov, ki se za\u010denja s preventivo.<\/p>\n\n\n\n<p><strong>Literatura<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p>1. B. Seifert, G. Rubin, N. de Wit, C. Lionis, N. Hall, P. Hungin, R. Jones, M. Palka, J. Mendive. The management of common gastrointestinal disorders in general practice: A survey by the European Society for Primary Care Gastroenterology (ESPCG) in six European countries, Digestive and Liver Disease, let.&nbsp;40, \u0161t.&nbsp;8, 2008; 659\u2013666; ISSN 1590-8658.<\/p>\n\n\n\n<p>2. The Digestive System and How It Works. Publikacija NIH \u0161t. 13\u20132681, september 2013.<\/p>\n\n\n\n<p>3. Avramidou, M., Angst, F., Angst, J., idr<em>.<\/em>&nbsp;Epidemiology of gastrointestinal symptoms in young and middle-aged Swiss adults: prevalences and comorbidities in a longitudinal population cohort over 28&nbsp;years.&nbsp;<em>BMC Gastroenterol<\/em>&nbsp;18, 21 (2018).<\/p>\n\n\n\n<p>4. HZJZ. Hrvatski zdravstveno-statisti\u010dki ljetopis za 2021. Dostopno na: https:\/\/www.hzjz.hr\/hrvatski-zdravstveno-statisticki-ljetopis\/hrvatski-zdravstveno-statisticki-ljetopis-za-2021-tablicni-podaci\/. Pridobljeno 20.&nbsp;februarja&nbsp;2023.<\/p>\n\n\n\n<p>5. Ami D. Sperber, Shrikant I. Bangdiwala, Douglas A. Drossman, Uday C. Ghoshal, Magnus Simren, Jan Tack, William E. Whitehead, Dan L. Dumitrascu, Xuicai Fang, Shin Fukudo, John Kellow, Edith Okeke, Eamonn M.M. Quigley, Max Schmulson, Peter Whorwell, Timothy Archampong, Payman Adibi, Viola Andresen, Marc A. Benninga, Bruno Bonaz, Olafur S. Palsson. Worldwide Prevalence and Burden of Functional Gastrointestinal Disorders. Results of Rome Foundation Global Study, Gastroenterology, let.&nbsp;160, \u0161t.&nbsp;1, 2021, str.&nbsp;99\u2013114. e3.<\/p>\n\n\n\n<p>6. Gikas, A., Triantafillidis, J. K. The role of primary care physicians in early diagnosis and treatment of chronic gastrointestinal diseases. Int J Gen Med. 2014, 13.&nbsp;marec; 7:159\u201373.<\/p>\n\n\n\n<p>7. Prasad, S. S., Potter, M., Keely, S., Talley, N. J., Walker, M. M., in Kairuz, T. (2020), Roles of healthcare professionals in the management of chronic gastrointestinal diseases with a focus on primary care: A systematic review. JGH Open, 4: 221\u2013229.<\/p>\n\n\n    <\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"","protected":false},"author":5,"featured_media":146934,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"footnotes":""},"categories":[147],"tags":[],"class_list":["post-146926","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-strokovni-clanki"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/146926","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=146926"}],"version-history":[{"count":11,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/146926\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":147072,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/146926\/revisions\/147072"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/146934"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=146926"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=146926"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=146926"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}