{"id":176114,"date":"2023-05-08T08:53:15","date_gmt":"2023-05-08T06:53:15","guid":{"rendered":"https:\/\/www.donat.com\/?p=176114"},"modified":"2023-05-08T12:05:50","modified_gmt":"2023-05-08T10:05:50","slug":"mesec-ozavescanja-o-raku-debelega-crevesa-vloga-zdravnikov-druzinske-medicine","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/mesec-ozavescanja-o-raku-debelega-crevesa-vloga-zdravnikov-druzinske-medicine\/","title":{"rendered":"Mesec ozave\u0161\u010danja o raku debelega \u010drevesa – vloga zdravnikov dru\u017einske medicine"},"content":{"rendered":"
\n \n\n

UVOD<\/strong><\/h3>\n\n\n\n

Rak debelega \u010drevesa je eden vodilnih javnozdravstvenih problemov v svetu in tudi Hrva\u0161ka ter Slovenija nista izjemi. Preventiva in zgodnje odkrivanje sta klju\u010dnega pomena za boj proti tej bolezni, za uspe\u0161nost zdravstvenih sistemov v boju z njo pa je potrebno multidisciplinarno sodelovanje znotraj zdravstvenega sistema, kakovosten preventivni program in prepoznan pomen vloge in polo\u017eaja zdravnika dru\u017einske medicine znotraj sistema, ki mu omogo\u010da, da je klju\u010dni udele\u017eenec pri izvajanju nacionalnih preventivnih programov.<\/p>\n\n\n\n

EPIDEMIOLO\u0160KI PODATKI<\/h3>\n\n\n\n

Rak debelega \u010drevesa in danke (kolorektalni rak) je tretji najpogostej\u0161i rak na svetu<\/strong>, takoj za rakom dojke in rakom plju\u010d. Po ocenah Svetovne organizacije za raziskovanje raka vsako leto za njim zboli skoraj 2 milijona ljudi, 0,95 milijona pa jih umre. Rak debelega \u010drevesa in danke je najpogostej\u0161a rakasta bolezen na Hrva\u0161kem. V povpre\u010dju vsako leto za rakom debelega \u010drevesa zboli pribli\u017eno 3600 ljudi, od tega je pribli\u017eno 60% mo\u0161kih. Vsako leto v Sloveniji za to boleznijo zboli ve\u010d kot 1300 ljudi.<\/p>\n\n\n\n

\u010ceprav je pogostej\u0161i pri starej\u0161ih ljudeh, je izjemno pomembno vedeti, da je petina obolelih mlaj\u0161ih od 60 let<\/strong>. Po podatkih, \u010de je rak debelega \u010drevesa odkrit pravo\u010dasno, v lokaliziranem stadiju, je stopnja pre\u017eivetja 90%<\/strong>. Ravno ta podatek poudarja pomen preventive in pravo\u010dasne diagnoze.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

ETIOLOGIJA, KLINI\u010cNA SLIKA IN DIAGNOZA<\/h3>\n\n\n\n

Natan\u010dni vzroki za nastanek raka debelega \u010drevesa \u0161e vedno niso definirani, vendar pa so nam danes \u017ee znani rizi\u010dni faktorji za njegov nastanek, oziroma dejavniki tveganja za nastanek – kajenje, alkohol, debelost, premalo telesne aktivnosti,<\/strong> po nekaterih raziskavah tudi prehrana<\/strong>, bogata z rde\u010dim mesom. Dejavnika tveganja, na katera ne moremo vplivati, sta vi\u0161ja starost <\/strong>in genetska predispozicija<\/strong>.<\/p>\n\n\n\n

Klini\u010dna slika je odvisna od lokalizacije samega raka in stopnje razvoja. V zgodnjih fazah bolezni je lahko bolnik brez kakr\u0161nih koli simptomov ali pa so ti tako neopazni, da jih bolnik ne dojema kot pomembne. Nena\u010drtovana izguba te\u017ee, kri v blatu, posledi\u010dno pojav anemije, spremembe v konsistenci blata in\/ali na\u010dinu odvajanja blata, nelagodje v trebuhu in ob\u010dutek, da \u010drevesje ni popolnoma izpraznjeno lahko ka\u017ee na rak debelega \u010drevesa. V primeru omenjenih te\u017eav je potrebna diagnosti\u010dna obdelava. V napredovali fazi bolezni so simptomi in te\u017eave odvisni od lokalizacije metastaz.<\/p>\n\n\n\n

Diagnozo postavimo na podlagi patohistolo\u0161ke potrditve bolezni: na podlagi biopsije ali kirur\u0161kega posega. Diagnosti\u010dna obdelava za dolo\u010ditev stadija bolezni mora vsebovati: anamnezo in klini\u010dni pregled, kompletno krvno sliko, biokemi\u010dne preiskave krvi, CEA-test, RTG srca in plju\u010d, MSCT abdomna in medenice (z iv. in peroralnim kontrastom), kolonoskopijo. Nadaljnja obdelava je odvisna od stadija bolezni in izbrane mo\u017enosti zdravljenja.<\/p>\n\n\n\n

Zdravljenje bolnikov z rakom debelega \u010drevesa je multidisciplinarno<\/strong>, po predpisanih protokolih, odvisno od stadija raz\u0161irjenosti bolezni. Osnovna metoda zdravljenja raka debelega \u010drevesa je kirur\u0161ka odstranitev tumorja. Kirur\u0161ko zdravljenje je lahko radikalno ali paliativno, odvisno od raz\u0161irjenosti bolezni, sama vrsta operativnega posega pa je odvisna od lokalizacije rakaste tvorbe. Poleg kirur\u0161kega zdravljenja se izvaja zdravljenje s kemoterapijo in radioterapijo, odvisno od stadija raz\u0161irjenosti bolezni.<\/p>\n\n\n <\/div>\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n
\n \n\n

VLOGA ZDRAVNIKA DRU\u017dINSKE MEDICINE<\/h3>\n\n\n\n

Zdravnik dru\u017einske medicine ima eno klju\u010dnih vlog pri prepre\u010devanju, diagnosticiranju, zdravljenju in spremljanju bolnikov z rakom debelega \u010drevesa.<\/strong> Glede na svoj polo\u017eaj v zdravstvenem sistemu, ki mu omogo\u010da stalno spremljanje pacienta, ob poznavanju osebne in dru\u017einske anamneze, navad, dejavnikov tveganja ter psihosocialnih, ekonomskih in drugih razmer, v katerih pacient \u017eivi in \u200b\u200bdela, je njegova vloga nesporna. Pravo\u010dasno prepoznavanje oseb z dejavniki tveganja za nastanek raka ter pravo\u010dasna in ciljna napotitev na zdravljenje ob sumu na raka je vsakodnevna naloga zdravnikov dru\u017einske medicine. Poleg na\u0161tetega zdravnik dru\u017einske medicine spremlja pacienta skozi celoten proces zdravljenja, ga vodi skozi zdravstveni sistem in skrbi za vse njegove potrebe. Vloga zdravnika dru\u017einske medicine poleg skrbi za pacienta samega vklju\u010duje tudi koordinacijo drugih specialistov, ki sodelujejo pri zdravljenju in spremljanju, od patrona\u017ene oskrbe, nege na domu, organizacije paliativne oskrbe, psiholo\u0161ke pomo\u010di ipd.<\/p>\n\n\n\n

V dr\u017eavah, kjer ima zdravnik dru\u017einske medicine klju\u010dno vlogo pri izvajanju preventivnega programa zgodnjega odkrivanja raka debelega \u010drevesa, je dokazano, da se prebivalci bolje odzivajo na preventivne programe, posledi\u010dno pa so tudi rezultati zdravljenja teh bolnikov bolj\u0161i. V Sloveniji lahko vidimo pozitiven primer dobro delujo\u010dega preventivnega programa, zahvaljujo\u010d maksimalni vklju\u010denosti in anga\u017eiranosti zdravnikov dru\u017einske medicine. Program Svit<\/strong> je v Sloveniji prisoten od leta 2009. Po podatkih iz Registra raka je pomembno prispeval k zmanj\u0161anju \u0161tevila novih primerov raka debelega \u010drevesa in raka danke ter s tem k bolj\u0161emu zdravju prebivalcev Slovenije. Doslej so v programu odkrili 3800 primerov raka, 29.800 osebam pa so odstranili napredovali adenom, ki predstavlja ve\u010dje tveganje za nastanek raka. Evropske smernice za zagotavljanje kakovosti presejanja in diagnosticiranja raka navajajo, da je za izvajanje dobro zasnovanega presejanja potrebno, da ga izvajamo organizirano, uporabljamo najsodobnej\u0161e podatke, dolo\u010dimo natan\u010dne kriterije za izklju\u010ditev iz presejanja in omogo\u010diti, da bo program brezpla\u010den in uporaben za celotno populacijo, ter da ima zdravnik dru\u017einske medicine eno klju\u010dnih vlog pri izvajanju tega programa. <\/strong><\/p>\n\n\n\n

V kontekstu pandemije virusa SARS-COV-2 bomo \u0161ele videli, kak\u0161ne posledice je pustil na zdravju na\u0161ih sodr\u017eavljanov, med drugim tudi na odzivnost na Dr\u017eavni preventivni program za zgodnje odkrivanje raka debelega \u010drevesa in na splo\u0161no o zgodnjem prepoznavanju in pravo\u010dasnem zdravljenju bolnikov z rakom debelega \u010drevesa kot tudi bolnikov z drugimi onkolo\u0161kimi diagnozami.<\/p>\n\n\n\n

Poleg vsega na\u0161tetega ne smemo pozabiti na pomen ozave\u0161\u010danja javnosti o raku debelega \u010drevesa, dejavnikih tveganja za njegov nastanek, na katere lahko vplivamo, pa tudi na pomen odzivanja na Dr\u017eavni preventivni program, z namenom pravo\u010dasnega diagnosticiranja in zdravljenja bolnikov. Odgovornost za navedeno je tako na zdravstvenem sistemu kot tudi na dr\u017eavljanih samih.<\/p>\n\n\n\n

ZAKLJU\u010cEK<\/h3>\n\n\n\n

Rak debelega \u010drevesa je eden izmed zdravstvenih izzivov dana\u0161njega \u010dasa, tako v Sloveniji kot v svetu. Preventiva in zgodnje odkrivanje bolezni sta izjemnega pomena, eno klju\u010dnih vlog pa ima zdravnik dru\u017einske medicine s svojim timom. <\/strong>Aktivnej\u0161e vklju\u010devanje zdravnikov dru\u017einske medicine v izvajanje dr\u017eavnega programa presejanja in zgodnjega odkrivanja raka debelega \u010drevesa, ob zavedanju pomena svoje vloge pri tem, je eden klju\u010dnih dejavnikov za izbolj\u0161anje obravnave bolnikov in za izbolj\u0161anje izvajanja samega programa.<\/p>\n\n\n <\/div>\n\n\n

VIRI<\/h3>\n\n\n\n
    \n
  1. https:\/\/www.hzjz.hr\/sluzba-epidemiologija-prevencija-nezaraznih bolesti\/epidemiologija-raka-debelog-crijeva-u-hrvatskoj\/ Pristupljeno 15.o\u017eujka 2023.g.<\/li>\n\n\n\n
  2. American Cancer Society. Colorectal Cancer Facts & Figures 2014-2016. Atlanta: American Cancer Society, 2014.<\/li>\n\n\n\n
  3. Vrdoljak, Eduard; Ple\u0161tina, Stjepko; Omr\u010den, Tomislav; Jureti\u0107, Antonio; Belac Lovasi\u0107, Ingrid; Krznari\u0107, \u017deljko; Flam, Josipa; \u0160obat, Hrvoje; \u0160eparovi\u0107, Robert; Bolan\u010da, Ante et al. Smjernice za dijagnosticiranje, lije\u010denje i pra\u0107enje bolesnika oboljelih od raka debelog crijeva \/\/ Lije\u010dni\u010dki vjesnik : glasilo Hrvatskog lije\u010dni\u010dkog zbora. Suplement, 140 (2018), 241-247.<\/li>\n\n\n\n
  4. https:\/\/www.hzjz.hr\/nacionalni-programi\/rano-otkrivanje-raka-debelog-crijeva\/. Pristupljeno 15.o\u017eujka 2023.g.<\/li>\n\n\n\n
  5. European Commission, Directorate-General for Health and Consumers, Executive Agency for Health and Consumers, World Health Organization, Karsa, L., Patnick, J., Segnan, N., European guidelines for quality assurance in colorectal cancer screening and diagnosis, Karsa, L. (editor), Patnick, J. (editor), Segnan, N. (editor), Publications Office, 2010.<\/li>\n\n\n\n
  6. Bergman Markovi\u0107 B. Prevencija i rano otkrivanje karcinoma debelog crijeva. Acta Med Croatica, 69 (2015) 365-371.<\/li>\n<\/ol>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

    VIRI<\/p>\n","protected":false},"author":38548,"featured_media":176090,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"footnotes":""},"categories":[147],"tags":[],"class_list":["post-176114","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-strokovni-clanki"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/176114","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/38548"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=176114"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/176114\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":176167,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/176114\/revisions\/176167"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/176090"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=176114"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=176114"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=176114"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}