{"id":177780,"date":"2023-05-29T12:02:04","date_gmt":"2023-05-29T10:02:04","guid":{"rendered":"https:\/\/www.donat.com\/?p=177780"},"modified":"2023-05-30T08:48:35","modified_gmt":"2023-05-30T06:48:35","slug":"z-znanjem-o-prebavi-do-obvladovanja-kilogramov","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/z-znanjem-o-prebavi-do-obvladovanja-kilogramov\/","title":{"rendered":"Z znanjem o prebavi do obvladovanja kilogramov"},"content":{"rendered":"
\n \n\n

Prekomerna telesna te\u017ea je stanje, ki ga povzro\u010di neravnovesje med vnosom in porabo kalorij. Dolgotrajno pove\u010dana telesna te\u017ea ima mnoge negativne vplive na zdravje<\/strong> in predstavlja ve\u010dje tveganje za razvoj kroni\u010dnih bolezni, kot so sladkorna bolezen tipa 2, sr\u010dno-\u017eilne bolezni, visok krvni tlak itd.<\/p>\n\n\n\n

\u010ceprav je re\u0161itev videti \u010disto preprosta, tj. porabiti ve\u010d kalorij, kot jih zau\u017eiti, so mehanizmi debelosti izredno kompleksni. Pred, po in med prehranjevanjem je vklju\u010denih ve\u010d mehanizmov, ki pomagajo pri regulaciji apetita, energijskem vnosu hrane in uravnavanju telesne te\u017ee.<\/strong> V tem \u010dlanku boste raziskali, kako prebavni sistem vpliva na telesno te\u017eo.<\/p>\n\n\n\n

Hrana, ki jo zau\u017eijemo, prepotuje prebavni sistem, ki se kot nekak\u0161na cev razteza od ust do anusa. Prebavni sistem vklju\u010duje ustno votlino, po\u017eiralnik, \u017eelodec, tanko in debelo \u010drevesje ter jetra, trebu\u0161no slinavko in \u017eol\u010dnik. Vsak organ ima svojo vlogo pri prebavi, presnovi, absorpciji in tudi odvajanju hrane.<\/p>\n\n\n\n

Vse se za\u010dne \u017ee v glavi, ko o hrani razmi\u0161ljamo, jo vonjamo ali vidimo. \u017de v prvi fazi lahko delamo napake. Fizi\u010dno se prebava za\u010dne v ustih, kjer moramo hrano zadr\u017eati dalj \u010dasa, kot smo trenutno navajeni. Pre\u017eve\u010dena hrana nato potuje do \u017eelodca, kjer se postopoma prazni v tanko \u010drevo. Hitrost praznjenja \u017eelodca je pomemben del ob\u010dutka sitosti.<\/p>\n\n\n\n

\u010crevesno-mo\u017eganska os je gonilna sila sitosti pri ljudeh. Zau\u017eitje obroka povzro\u010di raztezanje \u017eelodca in proizvodnjo hormonov v enteroendokrinih celicah v \u010drevesju, kar spodbudi ob\u010dutek polnosti oziroma sitosti in \u017eeljo po prenehanju prehranjevanja.<\/p>\n\n\n\n

Ne smemo pozabiti na \u00bbskriti organ\u00ab, \u010drevesno mikrobioto, ki ima klju\u010dno vlogo pri presnovi ter lahko z razli\u010dnimi mehanizmi ter lastnimi presnovki vpliva na uravnavanje apetita in pridobivanje telesne te\u017ee.<\/p>\n\n\n\n

Napake delamo \u017ee v cefali\u010dni fazi prehranjevanja<\/h2>\n\n\n\n

Prva faza prehranjevanja se zgodi \u017ee pred prvim gri\u017eljajem hrane, za\u010dne se z mislijo na hrano ali z vonjanjem in opazovanjem hrane (vizualno in olfaktorno stimulacijo).<\/p>\n\n\n\n

Takrat se spro\u017eijo cefali\u010dni fiziolo\u0161ki odzivi, ki na\u0161e telo pripravijo na prehranjevanje<\/strong>. Fiziolo\u0161ki odzivi cefali\u010dne faze vodijo v pove\u010dano produkcijo in izlo\u010danje sline, \u017eol\u010da iz \u017eol\u010dnika, prebavnih encimov in hormonov v \u017eelodcu ter \u010drevesju, spodbujajo pa tudi gibanje prebavnega sistema (peristaltika).<\/p>\n\n\n <\/div>\n\n

\n
\"Nezdrava<\/figure>\n<\/div>\n\n
\n \n\n

V dana\u0161njem hitrem tempu \u017eivljenja je cefali\u010dna faza prehranjevanja pogosto potisnjena na stran<\/strong>. Prehranjujemo se med gledanjem televizije, ko delamo za ra\u010dunalnikom, med pogovorom v dru\u017ebi, hrano ve\u010dkrat naro\u010dimo, kot jo sami pripravimo itd.<\/p>\n\n\n\n

Med prehranjevanjem tako hrani ne posve\u010damo prevelike pozornosti in jo velikokrat na hitro le vr\u017eemo vase. Na\u0161 prebavni trakt v tak\u0161nih situacijah ni optimalno pripravljen na sprejem hrane, zato deluje slab\u0161e<\/strong>. Rezultat je nepopolno prebavljena hrana, ki se v tankem \u010drevesju ne more absorbirati. Poleg tega neprebavljena hrana pride do debelega \u010drevesja, kjer jo fermentira \u010drevesna mikrobiota. To vodi do vetrov, napihnjenosti, zgage in drugih zdravstvenih te\u017eav, ki so posledica pomanjkanja hranil.<\/p>\n\n\n\n

Kako aktiviramo cefali\u010dno fazo prehranjevanja?<\/h3>\n\n\n\n

Najpomembnej\u0161i korak je, da med prehranjevanjem odstranimo vse mote\u010de dejavnike<\/strong>, ki nam odvra\u010dajo pozornost (izklju\u010dimo televizijo, odstranimo ra\u010dunalnik), in se prehranjujemo \u010duje\u010dno<\/strong>. Kaj to pomeni?<\/p>\n\n\n\n

Posvetimo se hrani, ki je pred nami, in smo pozorni na to, katero hrano u\u017eivamo, kak\u0161nega vonja in okusa je, kako se pri tem fizi\u010dno in mentalno po\u010dutimo, vpra\u0161amo se, zakaj smo to hrano izbrali itd.<\/p>\n\n\n\n

\u010cuje\u010dno prehranjevanje je prvi korak do uravnane telesne te\u017ee, saj s tem izbolj\u0161amo samokontrolo, prepoznavamo vpliv ob\u010dutkov na prehranjevanje, zmanj\u0161amo hrepenenje po hrani, zaznavamo koli\u010dino zau\u017eite hrane, prej zaznamo sitost itd.<\/p>\n\n\n\n

Ve\u010d o tem, kako s \u010duje\u010dnim prehranjevanjem do bolj\u0161e prebave, si preberite v tem \u010dlanku<\/a>. <\/p>\n\n\n\n

Ali hrano dobro pre\u017eve\u010dite?<\/h2>\n\n\n\n

Ko hrano damo v usta, za\u010dnemo \u017eve\u010diti. To dejanje zaradi hitrega tempa \u017eivljenja in mentalne odsotnosti pri hranjenju slabo opravljamo, kar vodi v slab\u0161e prebavne in absorpcijske procese ter vpliva na signale, ki uravnavajo apetit in vnos hrane.<\/p>\n\n\n\n

Zdaj \u017ee \u0161tevilne raziskave trdno ka\u017eejo, da ima \u017eve\u010denje fiziolo\u0161ko in psiholo\u0161ko vlogo pri regulaciji apetita \u2013 zmanj\u0161evanju lakote in pove\u010danju ob\u010dutka sitosti<\/strong>. Dalj\u0161e \u017eve\u010denje omogo\u010da mo\u017eganom pravo\u010dasno zaznavanje signalov sitosti. Mo\u017egani namre\u010d sitost zaznajo z 20-minutno zamudo, zato nezadostno \u017eve\u010denje lahko vodi v prenajedanje in prekomerno telesno te\u017eo.<\/p>\n\n\n <\/div>\n\n

\n
\"Mlada<\/figure>\n<\/div>\n\n
\n \n\n

Bi zase rekli, da ste hitri jedec? Potem \u017eve\u010denju namenite \u0161e ve\u010d pozornosti, saj boste s tem zmanj\u0161ali tudi hitrost hranjenja. Da vas med \u017eve\u010denjem ne bo prehitro premamil naslednji gri\u017eljaj, med posameznimi gri\u017eljaji raje odlo\u017eite pribor<\/strong>.<\/p>\n\n\n\n

Mogo\u010de ste \u017ee opazili, da ste po jedi, ki ste jo pojedli na hitro, ve\u010dkrat napihnjeni. Eden izmed razlogov ti\u010di v tem, da s tem zau\u017eijemo ve\u010d zraka, drugi pa v neprebavljeni hrani, ki pride do debelega \u010drevesja, kjer jo fermentirajo \u010drevesne bakterije in pri tem nastajajo plini. Prav tako hitrej\u0161i jedci poro\u010dajo, da po hranjenju prej spet za\u010dutijo lakoto kljub temu, da so v primerjavi s po\u010dasnej\u0161imi jedci pojedli ve\u010d.<\/p>\n\n\n\n

Poleg uravnavanja apetita ima \u017eve\u010denje pomembno vlogo tudi pri prebavi hrane in biolo\u0161ki dostopnosti hranil iz zau\u017eitih \u017eivil. Z \u017eve\u010denjem namre\u010d hrano raztrgamo na manj\u0161e ko\u0161\u010dke, pove\u010damo dostopno povr\u0161ino za prebavne sokove v ustih in poru\u0161imo celi\u010dne stene, s \u010dimer se iz hrane sprostijo hranila, ki druga\u010de telesu ne bi bila dostopna.<\/p>\n\n\n\n

Dobro \u017eve\u010denje omogo\u010da la\u017ejo in bolj\u0161o nadaljnjo prebavo ter u\u010dinkovitej\u0161o absorpcijo hranil iz zau\u017eite hrane<\/strong>. Slab\u0161e \u017eve\u010denje pa lahko vodi do pomanjkanja hranil.<\/p>\n\n\n\n

Najbolj spregledan vidik pri uravnavanju telesne te\u017ee je zagotovo \u017eve\u010denje, zato si pri naslednjem obroku vzemite ve\u010d \u010dasa in vsak gri\u017eljaj pre\u017eve\u010dite ve\u010d kot 15-krat<\/strong>. \u010ceprav se naloga sli\u0161i preprosta, boste kmalu ugotovili, da boste potrebovali kar nekaj volje, da u\u010dinkovito \u017eve\u010denje spet postane navada.<\/p>\n\n\n\n

Kako hitrost praznjenja \u017eelodca vpliva na vnos hrane?<\/h2>\n\n\n\n

\u017delodec v povezavi s telesno te\u017eo v raziskavah dolgo \u010dasa ni imel posebnega prostora, vendar ima prek mehanskih in hormonskih procesov pomembno vlogo pri uravnavanju apetita in posledi\u010dno vnosa hrane. Hormoni iz zgornjega in spodnjega dela prebavil imajo namre\u010d pomembne u\u010dinke na mo\u017eganske centre za apetit in kontrolo glikemije. Poglejmo, kako.<\/p>\n\n\n\n

Ko hrano pre\u017eve\u010dimo in jo pogoltnemo, aktiviramo delovanje peristaltike oz. gibanje prebavne cevi. Pre\u017eve\u010dena hrana potuje po po\u017eiralniku in nadaljuje prebavo v \u017eelodcu, kjer poteka mehanska in kemi\u010dna razgradnja hrane. \u017delodec se postopoma razteguje, kar povzro\u010di ob\u010dutek polnosti<\/strong>.<\/strong><\/p>\n\n\n <\/div>\n\n

\n
\"Par<\/figure>\n<\/div>\n\n
\n \n\n

Vsebina iz \u017eelodca se v tanko \u010drevo prazni postopoma. Da se izprazni, lahko traja tudi od 2 do 3 ure, zato je hitrost praznjenja \u017eelodca zelo pomembna pri ob\u010dutku sitosti in regulaciji apetita<\/strong>.<\/p>\n\n\n\n

\u0160tevilni hormoni, ki se spro\u0161\u010dajo v \u017eelodcu in tankem \u010drevesju (CCK, GLP-1), zavirajo praznjenje \u017eelodca, saj tako zagotavljajo optimalno absorpcijo hranil v tankem \u010drevesju. Obenem tudi delujejo na mo\u017eganski center za apetit ter tako prispevajo k zaklju\u010dku hranjenja.<\/p>\n\n\n\n

Na hitrost praznjenja \u017eelodca vpliva ve\u010d dejavnikov. Med temi, ki jih imamo lahko pod nadzorom, so:<\/p>\n\n\n\n