{"id":188726,"date":"2023-11-07T12:30:03","date_gmt":"2023-11-07T10:30:03","guid":{"rendered":"https:\/\/www.donat.com\/?p=188726"},"modified":"2024-01-19T14:21:00","modified_gmt":"2024-01-19T12:21:00","slug":"kako-custveno-prenajedanje-vpliva-na-naso-prebavo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/kako-custveno-prenajedanje-vpliva-na-naso-prebavo\/","title":{"rendered":"Stresno prehranjevanje in \u010dustveno prenajedanje"},"content":{"rendered":"
\n \n\n

Sladoled po prekinitvi zveze, slani prigrizki ob najljub\u0161i nadaljevanki na Netflixu kot nagrada po napornem dnevu, \u010dokolada med u\u010denjem za zahteven izpit? \u010ceprav hrano \u017ee od nekdaj povezujemo s \u010dustvi in v nas vzbuja razli\u010dne ob\u010dutke, je \u00bbzloraba\u00ab hrane kot odziv na veselje, \u017ealost, zaskrbljenost in vrsto drugih \u010dustev postala pogost pojav sodobnega na\u010dina \u017eivljenja, ki se mu je te\u017eko izogniti.<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n <\/div>\n\n

\n \n\n

<\/p>\n\n\n\n

Za\u010darani krog \u010dustvenega prenajedanja<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Hrana je bistven del na\u0161ega \u017eivljenja in povsem normalno je, da se ob\u010dasno nagradimo ali potola\u017eimo s tablico \u010dokolade, vendar pa lahko take navade uidejo izpod nadzora.\u00a0Te\u017eava se pojavi, ko hrana postane glavno sredstvo za spoprijemanje s \u010dustvi, tj. ko je na\u0161 prvi impulz, da odpremo hladilnik, kadarkoli smo v stresu, razburjeni, jezni, osamljeni, iz\u010drpani ali nam je preprosto dolg\u010das.\u00a0<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Za\u010darani krog se za\u010dne z neprijetnimi ob\u010dutki, ki vodijo v hrepenenje in skoraj neobvladljivo potrebo po dolo\u010deni vrsti hrane, zaradi \u010desar pogosto zau\u017eijemo preve\u010d kalorij. To so predvsem predelana \u017eivila, kot so \u010dips, pi\u0161koti, \u010dokolada, sladoled itd., in hitra hrana, ki vsebuje veliko sladkorja, nasi\u010denih ma\u0161\u010dob, natrija, aditivov itd<\/strong>. U\u017eivanje take hrane v nas pogosto povzro\u010di ob\u017ealovanje, ki posledi\u010dno spet privede do negativnih \u010dustev, s \u010dimer se za\u010dne \u00bbkrog \u010dustvenega prenajedanja\u00ab.  <\/p>\n\n\n\n

Povezava med hormoni in \u010dustvenim prenajedanjem <\/strong><\/p>\n\n\n\n

Uravnavanje vnosa hrane je povezano z dvema mo\u017eganskima mehanizmoma: homeostatskim mehanizmom<\/strong>, ki usklajuje vnos in porabo energije, opredeljuje fiziolo\u0161ke potrebe organizma in je povezan s hormonoma grelinom in leptinom, ki uravnavata lakoto in sitost<\/em>, ter hedonskim mehanizmom<\/strong>, ki je povezan z nagradnimi in motivacijskimi vidiki porabe energije in za katerega je zna\u010dilen vpliv \u00bbhormonov razpolo\u017eenja\u00ab serotonina in dopamina<\/em>. <\/em>V steni prebavil je mre\u017ea celic \u017eiv\u010dnega sistema, ki po osi \u010drevesje\u2013mo\u017egani<\/strong> po\u0161iljajo signale v mo\u017egane, kar vpliva na razpolo\u017eenje in prebavo.<\/p>\n\n\n\n

Komunikacija med \u010drevesjem in mo\u017egani<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u010crevesni mikrobiom sodeluje pri proizvodnji serotonina in nevrotransmiterja gamaaminomaslena kislina (GABA), ki pomaga nadzorovati ob\u010dutke strahu in tesnobe ter bla\u017ei anksioznost in depresijo. <\/strong>Probioti\u010dna seva Lactobacillus<\/em> in Bifidobacterium<\/em> sta povezana s koristmi za du\u0161evno zdravje, zato je vsaka motnja \u010drevesnega mikrobioma neza\u017eelena. Poleg nevrolo\u0161kih motenj lahko \u010drevesna disbioza pove\u010da tudi tveganje za razvoj vnetne \u010drevesne bolezni, sindroma razdra\u017eljivega \u010drevesja, razjed, gastroezofagealne refluksne bolezni (GERB) in drugih funkcionalnih motenj prebavil. <\/p>\n\n\n <\/div>\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n
\n \n\n

Vpliv \u010dustev na prebavne procese  <\/strong><\/p>\n\n\n\n

Znano je, da stres aktivira simpati\u010dno \u017eiv\u010devje, kar povzro\u010di vrsto hormonskih sprememb in spro\u017ei verigo fiziolo\u0161kih reakcij \u00bbbega ali boja\u00ab, ki so odziv telesa na situacije, ki jih dojema kot ogro\u017eajo\u010de. \u010custveni stres nemalokrat vpliva na fiziologijo \u010drevesja, zaradi \u010desar se pojavijo razli\u010dne prebavne te\u017eave<\/strong>. Prebavne te\u017eave segajo od peko\u010dega ob\u010dutka v \u017eelodcu, zgage, napenjanja, slabosti do driske, bruhanja, zaprtja, kr\u010dev, bole\u010din v trebuhu itd. Zaradi dolgotrajnega stresa se telo ne more vrniti v uravnote\u017eeno stanje normalne prebave, zato so prebavila v kroni\u010dnem stanju \u010dezmerne ali nezadostne aktivnosti<\/strong>. <\/strong>To ote\u017euje presnovo in absorpcijo hranil, kar je neugodno za \u010drevesno mikrobioto, ki neposredno ali posredno vpliva na vse sisteme v telesu. <\/p>\n\n\n\n

Hrana za tola\u017ebo<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Poleg zadovoljevanja fiziolo\u0161kih potreb (rast, razvoj, obramba pred boleznimi itd.) je hrana pogosto povezana tudi s \u010dustvenim zdravjem.  \u010ceprav je izbira hrane odvisna od posameznikovega okusa, se v trenutkih \u010dustvenega stresa pogosto osredoto\u010dimo na \u00bbhrano za tola\u017ebo\u00ab<\/strong>.  <\/strong><\/p>\n\n\n\n

Pri u\u017eivanju take hrane se spro\u0161\u010data dopamin in serotonin, hormona, ki blagodejno vplivata na razpolo\u017eenje, zaradi \u010desar se po\u010dutimo zadovoljne in sre\u010dne. <\/strong>Ta hormona aktivirata predele mo\u017eganov, ki so odgovorni za spomin in \u010dustvene odzive, in tako utrdita ob\u010dutek, da bi morali tak\u0161no hrano u\u017eivati pogosteje. Zaradi take povezave dolo\u010denih \u017eivil s \u010dustvi jih u\u017eivamo znova in znova, pogosto pa tudi v prevelikih koli\u010dinah.<\/p>\n\n\n\n

Poseganje po hrani za tola\u017ebo pa ni edino s stresom povezano vedenje, ki lahko vpliva na telesno te\u017eo. Kadar se spopadamo z viharjem \u010dustev, nam pogosto primanjkuje spanca, premalo se gibljemo, u\u017eivamo premalo teko\u010dine in ve\u010d alkohola, kar prav tako prispeva h kopi\u010denju odve\u010dnih kilogramov.<\/p>\n\n\n <\/div>\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n
\n \n\n

Posledice \u010dustvenega prenajedanja<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u010custveno prenajedanje je najpogosteje povezano s \u010dezmerno telesno te\u017eo, debelostjo, slabimi prehranjevalnimi navadami in drugimi stanji, zaradi katerih se lahko pojavi tveganje za \u0161tevilne kroni\u010dne bolezni (bolezni srca in o\u017eilja, sladkorno bolezen tipa II) in druga stanja, ki bistveno zmanj\u0161ujejo kakovost \u017eivljenja. Morda se ne zdi, da lahko pretirano u\u017eivanje \u00bbhrane za tola\u017ebo\u00ab povzro\u010di pomanjkanje vitaminov in mineralov, vendar pa so \u0161tudije pokazale, da je neustrezna prehrana tesno povezana z nezadostnim vnosom \u017eeleza, kalcija, magnezija, cinka, bakra, folata ter vitaminov A in B<\/strong>12<\/sub><\/strong>. <\/strong>Paradoksalno ravno ta hranila podpirajo normalno delovanje mo\u017eganov, zmanj\u0161ujejo tveganje za motnje spanja in anksioznost ter nam pomagajo obvladovati \u010dustva in stres.<\/p>\n\n\n\n

Kako in zakaj prepoznati (\u010dustveno) lakoto?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Da bi prekinili za\u010darani krog \u010dustvenega prenajedanja, se moramo zavedati razlike med \u010dustveno in fizi\u010dno lakoto. \u010custvena lakota je lahko nadvse mo\u010dna, obi\u010dajno je nenadna, neobvladljiva in izjemno nujna. Najpogosteje se ka\u017ee kot \u017eelja po dolo\u010deni hrani ali vrsti hrane, pri \u010demer se zdi, da ne pride v po\u0161tev ni\u010d drugega. <\/strong>\u010custveno prehranjevanje je pogosto nezavedno, kar pripelje do zau\u017eitja velikih koli\u010din hrane, ker ni ob\u010dutka sitosti. \u010custvena lakota je kot misel, ki je ne moremo spraviti iz glave, ko pa jo zadovoljimo, imamo pogosto slabo vest, ker smo toliko pojedli in ker smo izbrali \u00bbslaba\u00ab \u017eivila.<\/p>\n\n\n\n

Nasprotno pa je za fiziolo\u0161ko lakoto zna\u010dilen postopen razvoj, potreba po hrani ni niti nujna niti ne zahteva takoj\u0161nje izpolnitve specifi\u010dnih \u017eelja. V takih trenutkih je vsaka hrana za\u017eelena, u\u017eivanje obroka je bolj zavestno, po jedi pa imamo ob\u010dutek zadovoljstva in sitosti. <\/p>\n\n\n\n

Navsezadnje pa se hrani sploh ni treba izogibati, saj lahko izberemo \u017eivila, ki usklajujejo obe vrsti lakote. Pomembno je, da v vsakodnevno prehrano vklju\u010dimo \u017eivila, ki ne zadovoljujejo le energijskih potreb, temve\u010d prispevajo tudi druga pomembna hranila. <\/p>\n\n\n <\/div>\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n
\n \n\n

Hrana za \u010dustva<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Temna \u010dokolada<\/strong> je bolj\u0161a prehranska izbira kot mle\u010dna, saj je bogata s polifenoli in magnezijem ter spodbuja proizvodnjo endorfina. Priporo\u010dljivo je tudi jagodi\u010dje<\/strong>, saj je bogato z vitamini, minerali in antioksidanti. Dodamo lahko \u0161e ore\u0161ke<\/strong>, v katerih najdemo zdrave ma\u0161\u010dobe, ki pripomorejo k dalj\u0161emu ob\u010dutku sitosti, vsebujejo pa tudi vitamine, pomembne za zdravje \u017eiv\u010dnega in imunskega sistema. Ribe in morski sade\u017ei<\/strong> so odli\u010den vir beljakovin in vsebujejo omega-3-ma\u0161\u010dobne kisline, vitamin D in B-kompleks, ki pozitivno vplivajo na kognitivne funkcije. Vklju\u010ditev fermentiranih mle\u010dnih izdelkov<\/strong> v prehrano je izjemno pomembna za zdravje mikrobiote, saj vsebujejo probiotike, ki ne vplivajo le na zdravje prebavil, temve\u010d tudi neposredno na zdravje mo\u017eganov.  <\/p>\n\n\n\n

U\u017eivanje \u00bbsuper\u017eivil\u00ab, ki vsebujejo aminokislini tirozin in fenilalanin, pospe\u0161uje sintezo dopamina in lahko pozitivno vpliva na koncentracijo in motivacijo<\/strong>, med njimi pa so kurkuma, le\u010da, ribe, pi\u0161\u010danec, puran, jajca, ore\u0161ki in semena ter zelenjava kot brokoli in \u0161pina\u010da<\/em>. <\/em><\/p>\n\n\n\n

\u017divila, ki vsebujejo aminokislino triptofan, spodbujajo sintezo serotonina, ki pozitivno u\u010dinkuje na razpolo\u017eenje, spanec in obvladovanje hrepenenja po hrani<\/strong>, med njimi pa so morski sade\u017ei, jajca, \u010di\u010derka, ore\u0161ki in semena, sladki krompir, kvinoja itd. <\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n <\/div>\n\n

\n \n\n

Ob koncu napornega dneva, ko se v nas prepletajo mo\u010dna \u010dustva, utrujenost in stres, se \u010dustveno prenajedanje lahko zdi neizogibno, vendar je v hrani mogo\u010de u\u017eivati, ne da bi pri tem pretiravali<\/strong>. Z metodami zavestnega prehranjevanja<\/strong> je \u0161e kako mogo\u010de u\u017eivati v okusu, barvi in teksturi hrane. <\/strong>Pogosta napaka, ki prikrije ob\u010dutek sitosti in zmanj\u0161a u\u017eitek, ki ga lahko da hrana, ter posledi\u010dno vodi v opisani za\u010darani krog, je to, da med u\u017eivanjem hrane po\u010dnemo druge stvari, kot so gledanje televizije, vo\u017enja ali uporaba mobilnega telefona.  <\/p>\n\n\n\n

Pomembno se je zavedati, da je hrana lahko tudi podpora in orodje pri spopadanju z viharji \u010dustev in stresnih situacij, \u010de smo le pozorni na to, kaj in kako jemo. <\/em><\/strong><\/p>\n\n\n <\/div>\n\n

\n \n\n

LITERATURA<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Astrup, A., B\u00fcgel, S. Overfed but undernourished: recognizing nutritional inadequacies\/deficiencies in patients with overweight or obesity. Int J Obes<\/em> 43<\/strong>, 219\u2013232 (2019). https:\/\/doi.org\/10.1038\/s41366-018-0143-9<\/p>\n\n\n\n

Cassioli E, Rossi E, Squecco R, Baccari MC, Maggi M, Vignozzi L, Comeglio P, Gironi V, Lelli L, Rotella F, Monteleone AM, Ricca V, Castellini G (2020) Reward and psychopathological correlates of eating disorders: The explanatory role of leptin. Psychiatry Res.<\/em> 290:113071. doi: 10.1016\/j.psychres.2020.113071. <\/p>\n\n\n\n

Chao AM, Jastreboff AM, White MA, Grilo CM, Sinha R.(2017) Stress, cortisol, and other appetite-related hormones: Prospective prediction of 6-month changes in food cravings and weight. Obesity<\/em> 25(4):<\/strong>713-720. doi: 10.1002\/oby.21790. <\/p>\n\n\n\n

Charles S (2017) Comfort food: A review. International Journal of Gastronomy and Food Science. <\/em>9<\/strong>; <\/em>105-109. https:\/\/doi.org\/10.1016\/j.ijgfs.2017.07.001.<\/p>\n\n\n\n

Egecioglu E, Skibicka KP, Hansson C, Alvarez-Crespo M, Friberg PA, Jerlhag E, Engel JA, Dickson SL (2011). Hedonic and incentive signals for body weight control. Rev Endocr Metab Disord<\/em>. (3):141-51. doi: 10.1007\/s11154-011-9166-4. <\/p>\n\n\n\n

Grancieri M., Martino H.S.D., de Mejia E.G. (2019) Chia Seed (Salvia hispanica L.) as a Source of Proteins and Bioactive Peptides with Health Benefits: A Review. Comprehensive reviews in food science and food safety 18(2)<\/strong> 480-199. DOI 10.1111\/1541-4337.12423<\/p>\n\n\n\n

Healthy diet (who.int)<\/a><\/p>\n\n\n\n

Konturek PC, Brzozowski T, Konturek SJ. Stress and the gut: pathophysiology, clinical consequences, diagnostic approach and treatment options. J Physiol Pharmacol. 2011 Dec;62(6):591-9. PMID: 22314561.<\/p>\n\n\n\n

Lee SP, Sung IK, Kim JH, Lee SY, Park HS, Shim CS. (2015) The effect of emotional stress and depression on the prevalence of digestive diseases. J Neurogastroenterol Motil.<\/em> 30;21(2):<\/strong>273-82. doi: 10.5056\/jnm14116. <\/p>\n\n\n <\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Sladoled po prekinitvi zveze, slani prigrizki ob najljub\u0161i nadaljevanki na Netflixu kot nagrada po napornem dnevu, \u010dokolada med u\u010denjem za zahteven izpit? \u010ceprav hrano \u017ee od nekdaj povezujemo s \u010dustvi in v nas vzbuja razli\u010dne ob\u010dutke, je \u00bbzloraba\u00ab hrane kot odziv na veselje, \u017ealost, zaskrbljenost in vrsto drugih \u010dustev postala pogost pojav sodobnega na\u010dina \u017eivljenja, ki se mu je te\u017eko izogniti.<\/p>\n","protected":false},"author":54713,"featured_media":189776,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"footnotes":""},"categories":[70],"tags":[],"class_list":["post-188726","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-prebava"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/188726","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/54713"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=188726"}],"version-history":[{"count":21,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/188726\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":191777,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/188726\/revisions\/191777"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/189776"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=188726"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=188726"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=188726"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}