{"id":189521,"date":"2023-11-09T10:50:04","date_gmt":"2023-11-09T08:50:04","guid":{"rendered":"https:\/\/www.donat.com\/?p=189521"},"modified":"2024-03-05T10:45:15","modified_gmt":"2024-03-05T08:45:15","slug":"razkrivamo-povezavo-med-stresom-in-prebavili","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/razkrivamo-povezavo-med-stresom-in-prebavili\/","title":{"rendered":"Kaj se zgodi s prebavo, ko je telo pod stresom?"},"content":{"rendered":"
\n \n\n

Zaradi pospe\u0161enega \u017eivljenjskega tempa v 21. stoletju se o stresu vse pogosteje govori kot o enem glavnih izzivov za \u010dlovekovo varnost in zdravje. Pandemija virusa SARS-CoV-2 je bila zagotovo eden od najpomembnej\u0161ih povzro\u010diteljev stresa, ki je pomembno vplival na du\u0161evno in telesno zdravje ljudi po vsem svetu. Prebavni sistem ni imun za u\u010dinke stresa, in \u0161tevilna prebavna stanja in te\u017eave so povezani s posameznikovo izpostavljenostjo stresu.<\/strong><\/p>\n\n\n <\/div>\n\n

\n \n <\/div>\n\n
\n \n\n

Kaj je stres?<\/strong>

Pojem stresa je v za\u010detku prej\u0161njega stoletja opredelil kanadski zdravnik Hans Selye, in sicer kot \u00bbse\u0161tevek vseh po\u0161kodb in obrabe organizma v \u010dasu njegovega \u017eivljenja\u00ab.

Stres je telesni odziv na situacijo, ki jo \u010dlovek zaznava kot gro\u017enjo svoji fizi\u010dni ali psihi\u010dni celovitosti. Vse fiziolo\u0161ke, psiholo\u0161ke in vedenjske spremembe, ki se pojavijo pod vplivom stresnega dejavnika, imenujemo stresni odziv. Vsak stres poru\u0161i ravnovesje oziroma homeostazo organizma, ki se na to odzove z razli\u010dnimi procesi in dejavnostmi, s katerimi posku\u0161a ravnovesje obnoviti. Kot odziv na stres v telesu nastanejo \u0161tevilne spremembe \u2013 zvi\u0161anje krvnega tlaka, pove\u010dana napetost mi\u0161ic, pospe\u0161eno bitje srca, glavoboli itd. Psiholo\u0161ki odzivi vklju\u010dujejo strah, tesnobo, nemir in spremembe v sposobnosti razmi\u0161ljanja. Stres je lahko akuten ali kroni\u010den. Akutni stres se pojavi kot odziv na neposredno nevarnost in trenuten stresni dogodek, medtem ko je kroni\u010dni stres posledica posameznikove dolgotrajne izpostavljenosti stresnim situacijam, kot so brezposelnost, partnerske te\u017eave, dolgotrajna preobremenjenost z delom itd. Stresno stanje je torej vsako stanje, v katerem se po\u010dutimo kakor koli ogro\u017eene (fizi\u010dno, psihi\u010dno ali socialno) ali menimo, da so ogro\u017eeni na\u0161i bli\u017enji. Izrazitost in trajanje stresnega odziva sta pogojena z zna\u010dilnostmi stresorja, njegovo mo\u010djo in trajanjem, nato z osebnostnimi lastnostmi posameznika, njegovo oceno lastne odpornosti proti stresu ter oceno obsega dru\u017ebene podpore, ki jo lahko pri\u010dakuje pri spoprijemanju s stresom. Odzivi na iste stresorje se lahko med posamezniki precej razlikujejo. \u010ce nekdo ocenjuje, da bo stresno situacijo zlahka obvladal in da bo pri tem imel veliko dru\u017ebene podpore, bo njegov stresni odziv \u0161ibkej\u0161i in kraj\u0161i.<\/p>\n\n\n <\/div>\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n
\n \n\n

Kako stres vpliva na prebavila?<\/strong>

Prebavila so nelo\u010dljivo povezana z mo\u017egani, v znanstvenih in strokovnih krogih pa vse pogosteje uporabljamo izraz \u00bbos \u010drevesje\u2013mo\u017egani\u00ab, da bi poudarili dvosmerno povezavo med tema sistemoma. Dogajanje v prebavnem sistemu povzro\u010di, da se po osrednjem \u017eiv\u010dnem sistemu v mo\u017egane po\u0161ljejo signali, ki spro\u017eijo spremembe razpolo\u017eenja, medtem ko se signali razpolo\u017eenja po\u0161iljajo iz mo\u017eganov v \u010drevesje. Ko smo v stresu, se stresni signali po tej osi prena\u0161ajo v prebavila: mo\u017egani spro\u0161\u010dajo stresne hormone, prebavila pa imajo receptorje za te hormone in se tako tudi sama odzovejo na stres. Na kompleksnost razmerja med stresom in prebavnim sistemom vpliva tudi dejstvo, da ima slednji svoj, enteri\u010dni \u017eiv\u010dni sistem, ki prav tako prispeva k stresnemu odzivu organizma oziroma prebavil. Vendar je treba poudariti, da se na stres ne odzivamo vsi enako oziroma da se lahko odzivi in simptomi razlikujejo.<\/p>\n\n\n\n

Stres lahko povzro\u010di vrsto prebavnih te\u017eav, kot so kr\u010di, napenjanje, izguba apetita, driska, zaprtje in slabost. Poleg tega lahko stres poslab\u0161a obstoje\u010de te\u017eave s prebavili, zlasti sindrom razdra\u017eljivega \u010drevesja, vnetno \u010drevesno bolezen, pepti\u010dne razjede in gastroezofagealno refluksno bolezen (GERB). \u010ceprav stres ni neposreden vzrok teh bolezni, jih lahko spro\u017ei ali poslab\u0161a obstoje\u010de stanje. Na \u017ealost lahko to vodi v za\u010darani krog: zaradi teh prebavnih te\u017eav smo lahko \u0161e bolj v stresu. Ponavljajo\u010di se stres pa lahko privede do te\u017eav s prebavili \u2013 ali pa obstoje\u010de te\u017eave \u0161e poslab\u0161a.<\/p>\n\n\n <\/div>\n\n

\n \n\n

Kako se spoprijeti s stresom?<\/strong>

Na vire stresa, zlasti akutnega, pogosto ne moremo vplivati, lahko pa vplivamo na svoj stresni odziv oziroma to, kako se s stresom spoprijemamo. Zdrav \u017eivljenjski slog, spremembe navad, mentalna higiena, sprememba miselnosti in dojemanja situacije, spodbujanje kulture zdravja namesto bolezni so pomembni dejavniki v boju proti stresu in motnjam, ki jih povzro\u010da. <\/p>\n\n\n\n

Med ukrepi za zmanj\u0161anje posledic stresa in njegovo obvladovanje so:
– redna in raznolika prehrana z zadostnim vnosom teko\u010dine,
– fizi\u010dna aktivnost,
– neu\u017eivanje ali zmanj\u0161anje vnosa kofeina, nikotina in sladkorja,
– dovolj spanca in po\u010ditka,
– pre\u017eivljanje \u010dasa z dru\u017eino in prijatelji, zabava in sprostitev,
– poznavanje svojih meja,
– strokovna pomo\u010d, \u010de se s situacijo ne moremo spoprijeti sami.<\/p>\n\n\n <\/div>\n\n\n

\"women<\/figure>\n\n\n
\n \n\n

Izpostavljenost zdravstvenih delavcev stresu<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Raziskave ka\u017eejo, da so zdravstveni delavci med 20 poklici, ki so najbolj izpostavljeni stresu. V zadnjih treh letih so bili zdravstveni delavci zaradi pandemije COVID-19 izpostavljeni dodatnemu stresu, ki spada v kategorijo \u00bbkatastrofi\u010dnega\u00ab stresa ter ima lahko hude in dolgotrajne posledice. Pandemije je zdaj konec, ni pa \u0161e jasno, kak\u0161ne bodo dolgoro\u010dne posledice. Du\u0161evno in telesno zdravje zdravstvenih delavcev je bilo med pandemijo na preizku\u0161nji. Vendar pa so zdravstveni delavci tudi sicer izpostavljeni \u0161tevilnim stresnim dejavnikom, med katerimi so velike delovne obremenitve, pritiski bolnikov in njihovih dru\u017ein, nezadovoljstvo z delovnimi razmerami, prevelike administrativne obremenitve, odgovornost in pogosto no\u0161enje dela domov. Nekateri od dejavnikov, ki pozitivno vplivajo na zmanj\u0161anje stresa med zdravstvenimi delavci, so krepitev zavedanja o pomenu stroke, stalno usposabljanje, ustvarjanje pozitivnega delovnega okolja z izbolj\u0161anjem delovnih razmer in podpora sodelavcev. <\/p>\n\n\n <\/div>\n\n

\n \n\n

Sklep<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Stres je moderna \u00bbbolezen\u00ab dana\u0161njega \u010dasa. Zaradi izzivov 21. stoletja je boj proti stresu vse bolj v sredi\u0161\u010du zdravstvene obravnave, saj je stres spro\u017eilec nekaterih bolezni in stanj. Tako kot pri drugih kroni\u010dnih boleznih je tudi v boju proti stresu najpomembnej\u0161e prepre\u010devanje. Kljub temu pa ne smemo pozabiti na strokovno pomo\u010d, kadar je ta potrebna. <\/p>\n\n\n <\/div>\n\n

\n \n\n

LITERATURA<\/strong><\/p>\n\n\n\n

    \n
  1. Matulovi\u0107 I, Ron\u010devi\u0107 T, Sindik J. Stres i suo\u010davanje sa stresom \u2013 primjer zdravstvenog osoblja. Sestrinski glasnik\/Nursing Journal 17 (2012) 174\u2013177.<\/li>\n\n\n\n
  2. Foster JA, Rinaman L, Cryan JF. Stress & the gut-brain axis: Regulation by the microbiome. Neurobiol Stress. 2017 Mar 19;7:124-136.<\/li>\n\n\n\n
  3. World Health Organization. Doing What Matters in Times of Stress. An Illustrated Guide; 29 April 2020, Publication. Dostupno na: https:\/\/www.who.int\/publications\/i\/item\/9789240003927<\/a>. Pristupljeno 10. lipnja 2023.g.<\/li>\n<\/ol>\n\n\n <\/div>\n\n\n

    <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

    Prebavni sistem ni imun za u\u010dinke stresa, in \u0161tevilna prebavna stanja in te\u017eave so povezani s posameznikovo izpostavljenostjo stresu. <\/p>\n","protected":false},"author":54713,"featured_media":191792,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"footnotes":""},"categories":[70],"tags":[],"class_list":["post-189521","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-prebava"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/189521","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/54713"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=189521"}],"version-history":[{"count":30,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/189521\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":214738,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/189521\/revisions\/214738"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/191792"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=189521"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=189521"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=189521"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}