{"id":189973,"date":"2023-11-09T14:38:34","date_gmt":"2023-11-09T12:38:34","guid":{"rendered":"https:\/\/www.donat.com\/?p=189973"},"modified":"2024-01-16T09:07:15","modified_gmt":"2024-01-16T07:07:15","slug":"vpliv-kronicnega-stresa-na-delovanje-prebave","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/vpliv-kronicnega-stresa-na-delovanje-prebave\/","title":{"rendered":"Vpliv stresa na prebavni sistem"},"content":{"rendered":"
\n \n\n

Vsi smo vsakodnevno izpostavljeni razli\u010dnim oblikam stresa. Nekateri ljudje se s stresom dobro spoprijemajo, drugi pa se vznemirijo \u017ee ob najmanj\u0161em odstopanju od svoje rutine. Pomembno je poudariti, da je stres v majhnih odmerkih lahko koristen. Lahko vam da potreben zagon, vas motivira, da se potrudite po svojih najbolj\u0161ih mo\u010deh, ter vas ohranja osredoto\u010dene in budne. Te\u017eave se pove\u010dajo \u0161ele, ko je stres stalen oziroma kroni\u010den. Stres je sicer normalen odziv na vsakodnevne izzive, vendar pa lahko kroni\u010dni stres mo\u010dno vpliva na na\u0161e zdravje. Eden od telesnih sistemov, na katerega lahko vpliva stres, je prebavni sistem<\/strong>, kar se ka\u017ee v \u017eelod\u010dnih kr\u010dih, napenjanju, vetrovih, zaprtju in driski.  Kroni\u010dni stres pove\u010da proizvodnjo hormona kortizola, kar lahko poru\u0161i ravnovesje \u010drevesnih bakterij in povzro\u010di prebavne te\u017eave. <\/p>\n\n\n <\/div>\n\n

\n \n\n

Prebavni sistem je povezan z mo\u017egani po delu \u017eiv\u010dnega sistema, ki je v \u010drevesju. Zato \u010drevesju pogosto pravimo \u00bbdrugi mo\u017egani\u00ab. Ta sistem nadzoruje prebavne funkcije, kot sta izlo\u010danje prebavnih sokov in kr\u010denje gladkih mi\u0161ic v \u010drevesju. \u010crevesje je delno pod nadzorom osrednjega \u017eiv\u010dnega sistema v mo\u017eganih in hrbtenja\u010di. Na\u0161 prebavni trakt ima svoje lastno \u017eiv\u010devje \u2013 enteri\u010dni \u017eiv\u010dni sistem. Sestavljen je iz enakih skupkov \u017eiv\u010devja kot osrednji \u017eiv\u010dni sistem, torej mo\u017egani in hrbtenja\u010da. Poleg tega, da je podobne sestave, \u017eiv\u010devje v \u010drevesju za komunikacijo z mo\u017egani uporablja nevrotransmiterje, kot je serotonin. Prav zaradi njihove medsebojne povezanosti lahko stres spro\u017ei ali poslab\u0161a prebavne te\u017eave in obratno. Dolgotrajne te\u017eave s prebavili lahko poleg tega pove\u010dajo stres in tesnobo.<\/p>\n\n\n <\/div>\n\n

\n \n\n

Kaj se zgodi, ko je telo pod stresom?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ko se znajdemo v potencialno nevarni situaciji, se simpati\u010dno \u017eiv\u010devje \u2013 del avtonomnega \u017eiv\u010dnega sistema telesa, ki uravnava telesne funkcije, kot so sr\u010dni utrip, dihanje in krvni tlak \u2013 odzove tako, da spro\u017ei odziv \u00bbbeg ali boj\u00ab in za\u010dne izlo\u010dati stresni hormon kortizol, da je telo na pre\u017ei in pripravljeno na nevarnost.<\/p>\n\n\n\n

Stres povzro\u010da fiziolo\u0161ke spremembe, kot so pove\u010dana zbranost, hitrej\u0161e dihanje in sr\u010dni utrip, povi\u0161an krvni tlak, povi\u0161an holesterol v krvi in pove\u010dana mi\u0161i\u010dna napetost. Ko stres spro\u017ei odziv \u00bbbeg ali boj\u00ab, ima to lahko ve\u010d posledic: <\/p>\n\n\n\n

    \n
  • pojavijo se kr\u010di v po\u017eiralniku,<\/li>\n\n\n\n
  • pove\u010da se izlo\u010danje \u017eelod\u010dne kisline, <\/li>\n\n\n\n
  • pojavi se ob\u010dutek slabosti,<\/li>\n\n\n\n
  • spremembe pri iztrebljanju (zaprtje ali driska),<\/li>\n\n\n\n
  • poslab\u0161ajo se bolezni prebavil, kot so sindrom razdra\u017eljivega \u010drevesja, vnetna \u010drevesna bolezen, pepti\u010dne razjede in gastroezofagealna refluksna bolezen. <\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n

    Specifi\u010dni znaki in simptomi stresa se od \u010dloveka do \u010dloveka razlikujejo, vendar pa je zelo verjetno, da bo stres \u0161kodil va\u0161emu zdravju, \u010dustvenemu po\u010dutju in odnosom z drugimi. Stres na razli\u010dne na\u010dine vpliva na um, telo in vedenje, ne nazadnje tudi na prebavila, vklju\u010dno z nihanjem telesne te\u017ee, glavoboli in bole\u010dinami v mi\u0161icah, spremembami razpolo\u017eenja in mentalnih funkcij.<\/p>\n\n\n <\/div>\n\n\n

    \"poslovne\u017e<\/figure>\n\n\n
    \n \n\n

    Kak\u0161en je dejanski vpliv stresa na \u010drevesje? <\/strong><\/p>\n\n\n\n

    \u0160tevilne raziskave ka\u017eejo, da so stresni \u017eivljenjski dogodki povezani s pojavom ali poslab\u0161anjem simptomov ve\u010d bolezni prebavil, vklju\u010dno z vnetno \u010drevesno boleznijo (IBD), sindromom razdra\u017eljivega \u010drevesja (IBS), gastroezofagealno refluksno boleznijo (GERB) in pepti\u010dnimi razjedami. Posledica je lahko tudi zaprtje.<\/p>\n\n\n\n

    Vnetne \u010drevesne bolezni<\/strong><\/p>\n\n\n\n

    Raziskava je pokazala, da lahko kroni\u010dni stres, negativni \u017eivljenjski dogodki in depresija pove\u010dajo tveganje za ponovitev vnetnih \u010drevesnih bolezni, kot sta Crohnova bolezen in ulcerozni kolitis. Ta raziskava je opredelila ve\u010d mehanizmov, s katerimi stres vpliva na sistemski in gastrointestinalni imunski in vnetni odziv. <\/p>\n\n\n\n

    Sindrom razdra\u017eljivega \u010drevesja<\/strong><\/p>\n\n\n\n

    V prospektivni kohortni \u0161tudiji skoraj 600 ljudi, pri katerih je bakterija Campylobacter<\/em> povzro\u010dila gastroenteritis, so raziskovalci ugotovili, da je bila bolnikova sposobnost obvladovanja stresa pred oku\u017ebo klju\u010dni dejavnik pri tem, ali se bo razvil sindrom razdra\u017eljivega \u010drevesja. Bolniki, pri katerih so bile v \u010dasu oku\u017ebe ugotovljene vi\u0161je ravni zaznanega stresa, tesnobe in negativnih predstav o bolezni, so bili bolj dovzetni za pojav sindroma razdra\u017eljivega \u010drevesja. <\/p>\n\n\n\n

    Gastroezofagealna refluksna bolezen<\/strong><\/p>\n\n\n\n

    \u0160tudija, izvedena v medicinskem centru za zdravje \u017eensk, je pokazala, da pri osebah pod akutnim stresom ni bilo ve\u010dje pojavnosti refluksa. V praksi pa je pri kroni\u010dno anksioznih bolnikih bolj verjetno, da bodo med stresnimi dogodki opazili poslab\u0161anje simptomov. Z drugimi besedami, njihova naravnanost vpliva na njihovo zaznavanje resnosti simptomov.<\/p>\n\n\n\n

    Pepti\u010dne razjede<\/strong><\/p>\n\n\n\n

    Ve\u010dino razjed povzro\u010di oku\u017eba z bakterijo Helicobacter pylori<\/em>.  V nasprotju s splo\u0161nim prepri\u010danjem razjede ne nastanejo niti zaradi u\u017eivanja za\u010dinjene hrane niti zaradi stresnega \u017eivljenja. Bakterija H. pylori<\/em> oslabi za\u0161\u010ditno plast sluznice po\u017eiralnika, \u017eelodca ali dvanajstnika in tako omogo\u010di \u017eelod\u010dni kislini, da prodre v njeno notranjost. Tako kislina kot bakterije dra\u017eijo sluznico in povzro\u010dijo vnetje oziroma razjede. Obstajajo pa tudi dokazi, da dolgotrajen stres pripelje do vnetja sluznice, zaradi \u010desar lahko \u017eelod\u010dni sokovi dra\u017eijo ob\u010dutljivo sluznico \u017eelodca.<\/p>\n\n\n\n

    Druge prebavne te\u017eave<\/strong><\/p>\n\n\n\n

    Stres pove\u010da gibljivost \u010drevesja in izlo\u010danje teko\u010dine. Zato se lahko med stresnim dogodkom ali po njem pojavi driska ali pogostej\u0161a potreba po uriniranju. Stres lahko upo\u010dasni praznjenje \u017eelod\u010dne vsebine in pospe\u0161i njeno prehajanje skozi \u010drevesje. Ta kombinacija povzro\u010di bole\u010dine v trebuhu in spremembe navad pri iztrebljanju. <\/p>\n\n\n\n

      \n
    • Zaprtje<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n

      Prebavni trakt je oblo\u017een z gladkim mi\u0161i\u010djem. Te mi\u0161ice se neprostovoljno kr\u010dijo v valovitem gibanju, imenovanem peristaltika. To kr\u010denje omogo\u010da, da se hrana premika skozi prebavila. Peristaltika se spro\u017ei, ko telo uporablja parasimpati\u010dno \u017eiv\u010devje. Ko je telo pod stresom, preklopi na odziv \u00bbbeg ali boj\u00ab. Pri tem telo ni ve\u010d osredoto\u010deno na peristaltiko, posledica pa je lahko zaprtje. <\/p>\n\n\n\n

        \n
      • Prepustno \u010drevesje<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n

        Celice, ki obdajajo na\u0161e \u010drevesje, delujejo kot pregrada za \u0161kodljive snovi in patogene. Zaradi stresa pa se lahko pove\u010da prepustnost teh celic. Ve\u010dji ko je stres, la\u017eje ne\u017eelene snovi prodrejo v na\u0161e \u010drevesje. To stanje imenujemo \u00bbprepustno \u010drevesje\u00ab. <\/p>\n\n\n\n

          \n
        • Napenjanje<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n

          Ko se telo odziva na stres, daje prednost mo\u017eganom in mi\u0161icam. Pretok krvi v te predele se pove\u010da, pretok krvi v \u010drevesje pa zmanj\u0161a. Zaradi tega se lahko zmanj\u0161a sposobnost prebavil, da opravljajo svojo nalogo. Brez pretoka krvi je gibanje po prebavnem traktu ote\u017eeno in lahko pride do napenjanja. <\/p>\n\n\n\n

            \n
          • Disbioza \u010drevesne mikrobiote<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n

            Na ravnovesje \u010drevesnih bakterij vplivata prehrana in splo\u0161no zdravje \u010drevesja. \u010ce je prebavni trakt prizadet zaradi katerega koli od zgoraj navedenih simptomov, bodo trpele tudi koristne \u010drevesne bakterije. Raziskave ka\u017eejo, da med osjo mo\u017egani\u2013\u010drevesje, imunskim sistemom in \u010drevesnim mikrobiomom poteka redna komunikacija. Na sre\u010do lahko s pravilno prehrano pomagamo omiliti negativne u\u010dinke stresa na ravnovesje \u010drevesne mikrobiote. <\/p>\n\n\n <\/div>\n\n\n

            \"\u017eenska<\/figure>\n\n\n
            \n \n\n

            Kaj svetovati bolnikom?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

            Prvi korak pri obvladovanju stresa in prebavnih te\u017eav je prepoznavanje virov stresa in iskanje na\u010dinov, kako zmanj\u0161ati ali nadzorovati njihov vpliv. To med drugim pomeni spremembe \u017eivljenjskega sloga, kot so redna telovadba, meditacija ali tehnike globokega dihanja. <\/p>\n\n\n\n

            Poleg obvladovanja stresa pa je pomembna tudi skrb za zdravje prebavnega sistema<\/strong>. To vklju\u010duje zdravo prehrano, bogato z vlakninami in polnovrednimi \u017eivili, ter ustrezno hidracijo s pitjem veliko vode. Poleg tega se moramo izogibati predelani hrani in pija\u010di ter kofeinu in alkoholu, ki lahko dra\u017eijo prebavni sistem in poslab\u0161ajo simptome.<\/p>\n\n\n\n

            \u010ce simptomi vztrajajo, je treba obiskati gastroenterologa in opraviti preiskave, kot je kolonoskopija ali endoskopija, da se ugotovi vzrok simptomov in oblikuje individualni na\u010drt zdravljenja.<\/p>\n\n\n\n

            V nadaljevanju je nekaj nasvetov, ki so lahko v veliko pomo\u010d.<\/p>\n\n\n\n

              \n
            • Redna vadba<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n

              Telesna dejavnost zmanj\u0161uje napetost in spodbuja spro\u0161\u010danje endorfinov, ki delujejo kot naravna protibole\u010dinska zdravila. Endorfini izbolj\u0161ajo spanec, kar lahko po mnenju Ameri\u0161kega zdru\u017eenja za tesnobo in depresijo pomaga zmanj\u0161ati stres. To je eden najbolj\u0161ih na\u010dinov za obvladovanje stresa in ohranjanje zdrave prebave. <\/p>\n\n\n\n

              \u0160tudija, objavljena januarja 2022 v reviji Journal of Affective Disorders<\/em>, je prou\u010dila povezavo med telesno vadbo in simptomi anksioznosti. V okviru te \u0161tudije so raziskovalci 286 oseb z anksioznostjo naklju\u010dno razporedili v eno od treh skupin: prva je bila vklju\u010dena v trimese\u010dni program zmerne do intenzivne vadbe trikrat na teden, druga je bila vklju\u010dena v enako \u0161tevilo vadb v istem obdobju, vendar z manj\u0161o intenzivnostjo, tretja, kontrolna skupina pa ni bila vklju\u010dena v vadbo. Ob koncu raziskovalnega obdobja so se pri obeh skupinah, vklju\u010denih v vadbo, simptomi anksioznosti izbolj\u0161ali bolj kot pri kontrolni skupini, zato so raziskovalci pri\u0161li do zaklju\u010dka, da je celo manj intenzivna telesna dejavnost pri anksioznosti bolj koristna kot sede\u010di na\u010din \u017eivljenja<\/strong>.<\/p>\n\n\n\n

                \n
              • Joga<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n

                Ta vadba duha in telesa zdru\u017euje razli\u010dne telesne polo\u017eaje z dihalnimi tehnikami in meditacijo. Kot je pokazala \u0161tudija, objavljena leta 2018 v reviji International Journal of Preventive Medicine<\/em>, so \u017eenske, ki so trikrat na teden po eno uro obiskovale vadbo hatha <\/em>joge, po skupno 12 vadbah dosegle znatno zmanj\u0161anje stresa, anksioznosti in depresije. Raziskave so prav tako pokazale, da lahko joga zni\u017ea krvni tlak in sr\u010dni utrip. Joga je lahko koristna tudi za ljudi s prebavnimi motnjami. Pregledna \u0161tudija, objavljena leta 2022, je pokazala, da je joga koristna za zmanj\u0161anje stresa, anksioznosti in depresije ter izbolj\u0161anje kakovosti \u017eivljenja pri bolnikih z vnetno \u010drevesno boleznijo.<\/p>\n\n\n\n

                  \n
                • Meditacija<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n

                  Obstajajo \u0161tevilne tehnike meditacije, ki vam lahko pomagajo pri osredoto\u010danju uma na neki predmet, dejavnost ali misel, da dose\u017eete umirjenost. \u010ceprav cilj meditacije ni zmanj\u0161anje stresa, je to stranski u\u010dinek te starodavne prakse. <\/p>\n\n\n\n

                    \n
                  • Kakovosten in reden spanec<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n

                    Nekatere raziskave so pokazale, da ima melatonin \u00bbpomembne za\u0161\u010ditne u\u010dinke\u00ab pred po\u0161kodbami prebavil, povezanimi s stresom. \u010ceprav ni dokazano, da bi prehranska dopolnila z melatoninom pomagala pri spanju, pa telo naravno proizvaja ta spalni hormon, ko je tema \u2013 dober razlog, da pred spanjem izklopite vse naprave z zasloni in zatemnite sobo. Reden, 7-urni spanec lahko prispeva k zmanj\u0161anju stresa.<\/p>\n\n\n <\/div>\n\n

                    \n \n\n

                    Sklep<\/strong><\/p>\n\n\n\n

                    \u010cezmeren stres lahko vpliva na zdravje prebavil. Simptomi, kot so napenjanje, zaprtje, zgaga in neprijeten ob\u010dutek v \u017eelodcu, so lahko znak, da ste pod ve\u010djim stresom, kot si mislite. Stres ima lahko tudi manj opazne posledice, kot sta zmanj\u0161anje \u0161tevila dobrih \u010drevesnih bakterij in pove\u010dano izlo\u010danje \u017eelod\u010dne kisline. \u010ceprav je nekaj stresa v vsakdanjem \u017eivljenju neizogibno, obstaja veliko na\u010dinov za njegovo obvladovanje in zmanj\u0161anje. \u010ce se stresa zavedate in ga nadzorujete, bodo va\u0161i mo\u017egani in \u010drevesje sre\u010dnej\u0161i in bolj zdravi.<\/p>\n\n\n <\/div>\n\n

                    \n \n\n

                    LITERATURA<\/strong><\/p>\n\n\n\n

                      \n
                    • Mayer, EA. The neurobiology of stress and gastrointestinal disease. Gut<\/em> 2000;47;861-869.<\/li>\n\n\n\n
                    • Mawdsley JE, Rampton DS. Psychological stress in IBD: New insights into pathogenic and therapeutic implications. Gut<\/em> 2005;54:1481-1491.<\/li>\n\n\n\n
                    • Spence MJ, Moss-Morris R. The cognitive behavioural model of irritable bowel syndrome: a prospective investigation of patients with gastroenteritis. Gut<\/em> 2007;56:1066-1071.<\/li>\n\n\n\n
                    • Naliboff BD, Mayer M, et al<\/em>. The effect of life stress on symptoms of heartburn. Psychosomatic Medicine <\/em>2004;66:426-434.<\/li>\n\n\n\n
                    • Mayer, EA. The neurobiology of stress and gastrointestinal disease. Gut<\/em> 2000;47;861-869.<\/li>\n\n\n\n
                    • Mawdsley JE, Rampton DS. Psychological stress in IBD: News insights into pathogenic and therapeutic implications. Gut <\/em>2005;54:1481-1491.<\/li>\n<\/ul>\n\n\n <\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

                      Nekateri ljudje se s stresom dobro spoprijemajo, drugi pa se vznemirijo \u017ee ob najmanj\u0161em odstopanju od svoje rutine. Eden od telesnih sistemov, na katerega lahko vpliva stres, je prebavni sistem, kar se ka\u017ee v \u017eelod\u010dnih kr\u010dih, napenjanju, vetrovih, zaprtju in driski. <\/p>\n","protected":false},"author":54713,"featured_media":189930,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"footnotes":""},"categories":[70],"tags":[],"class_list":["post-189973","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-prebava"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/189973","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/54713"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=189973"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/189973\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":189979,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/189973\/revisions\/189979"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/189930"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=189973"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=189973"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=189973"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}