{"id":215929,"date":"2024-04-18T10:52:47","date_gmt":"2024-04-18T08:52:47","guid":{"rendered":"https:\/\/www.donat.com\/?p=215929"},"modified":"2024-04-24T15:01:15","modified_gmt":"2024-04-24T13:01:15","slug":"premagovanje-zgage-z-mocjo-diha","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/premagovanje-zgage-z-mocjo-diha\/","title":{"rendered":"Premagovanje zgage z mo\u010djo diha"},"content":{"rendered":"<div id=\"\" class=\"blog-text-section  \">\n    \n\n<p>Gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB) je \u017ee dolgo znana po svojih neprijetnih simptomih, kot je zgaga, vendar zgaga ni le spremljevalec GERB. Tu so \u0161e funkcionalne motnje prebavil, ki ne ka\u017eejo jasnih strukturnih sprememb, pa kljub temu mo\u010dno vplivajo na vsakodnevno \u017eivljenje bolnikov.<\/p>\n\n\n\n<p>Pri prvem koraku odpravljanja zgage pogosto sli\u0161imo znane nasvete: spremenite naklon vzglavja, izogibajte se dolo\u010deni hrani, zmanj\u0161ajte stres \u2026 Toda kaj, \u010de ti koraki niso dovolj?<\/p>\n\n\n\n<p>Raziskave ka\u017eejo, da lahko stres pomembno prispeva k poslab\u0161anju simptomov, saj lahko spro\u017ei kompleksne fiziolo\u0161ke in psiholo\u0161ke odzive, ki vplivajo na delovanje prebavil. Zato je pomembno raziskati alternative, ki lahko pomagajo pri obvladovanju simptomov in izbolj\u0161anju kakovosti \u017eivljenja.<\/p>\n\n\n\n<p>Preberite, zakaj klasi\u010dni pristopi in farmakolo\u0161ka zdravila pogosto ne prinesejo olaj\u0161anja in kaj lahko \u0161e storite.<\/p>\n\n\n\n<h2 class=\"wp-block-heading\">Zgaga: ne le simptom GERB, ampak tudi kazalnik drugih motenj po\u017eiralnika<\/h2>\n\n\n\n<p>Zgaga je <strong>najpogostej\u0161i simptom gastroezofagealne refluksne bolezni<\/strong> (GERB), ki prizadene velik del prebivalstva in je vse bolj raz\u0161irjena tudi med mladimi. Pri gastroezofagealni refluksni bolezni se vsebina \u017eelodca vra\u010da nazaj v po\u017eiralnik, kar povzro\u010da neprijetne simptome, kot so zgaga, regurgitacija, kroni\u010dni ka\u0161elj in hripavost, ter lahko s\u010dasoma povzro\u010di spremembe na steni po\u017eiralnika. Vendar zgaga ni izklju\u010dno spremljevalka GERB.<\/p>\n\n\n\n<p>Namre\u010d pribli\u017eno <strong>70 % tistih ljudi, ki se spopadajo z zgago, ne ka\u017ee znakov po\u0161kodb na po\u017eiralniku<\/strong>. Zgaga je torej lahko simptom <strong>neerozivne refluksne bolezni (NERB)<\/strong>, pri kateri pride do pove\u010dane koli\u010dine refluksa brez po\u0161kodbe po\u017eiralnika, refluksne preob\u010dutljivosti ali funkcionalne zgage.<\/p>\n\n\n\n<p><strong>Zgaga je tako del tudi funkcionalnih motenj prebavil<\/strong>. Funkcionalne motnje prebavil so kroni\u010dne te\u017eave v prebavilih, ki pa ne ka\u017eejo na strukturne spremembe, prav tako ni opaziti biokemi\u010dnih odstopanj, ki bi lahko razlo\u017eile te\u017eave, s katerimi se sre\u010dujejo bolniki. Kljub temu pa bolnik ob\u010duti te\u017eave, kot so na primer pri sindromu razdra\u017eljivega \u010drevesja bole\u010dine v trebuhu, napihnjenost, kroni\u010dno drisko ali zaprtost.<\/p>\n\n\n\n<p>Funkcionalna zgaga se izra\u017ea v peko\u010di bole\u010dini ali ob\u010dutku za prsnico, podobnemu tistemu pri GERB, vendar pri tem <strong>ni znakov po\u0161kodb sluznice po\u017eiralnika in ni pove\u010danega refluksa kisline<\/strong> niti ni povezave med simptomi zgage in prisotnostjo refluksa kisline. Diagnoza funkcionalne zgage se postavi po izklju\u010ditvi GERB in NERB.<\/p>\n\n\n\n<p>Ob vsem pa funkcionalna zgaga ter GERB in NERB mo\u010dno vplivajo na kakovost \u017eivljenja bolnikov. Povzro\u010dajo stalno zaskrbljenost, zmanj\u0161ano produktivnost na drugih \u017eivljenjskih podro\u010djih, nekakovosten spanec \u2026<\/p>\n\n\n\n<p>Diagnoza funkcionalne zgage mora vklju\u010devati vse na\u0161tete kriterije Roma IV:<\/p>\n\n\n\n<ul class=\"wp-block-list\">\n<li>peko\u010d ob\u010dutek ali bole\u010dina za prsnico vsaj dvakrat na teden v zadnjih 6 mesecih,<\/li>\n\n\n\n<li>simptomi se <strong>ne izbolj\u0161ajo<\/strong> ob uporabi optimalne farmakolo\u0161ke terapije (antacidi, antagonisti receptorjev H2, zaviralci protonske \u010drpalke),<\/li>\n\n\n\n<li>odsotnost dokazov za gastroezofagealni refluks ali eozinofilni ezofagitis,<\/li>\n\n\n\n<li>odsotnost ve\u010djih motori\u010dnih motenj po\u017eiralnika (odsotnost peristaltike, difuzni ezofagealni spazem \u2026).<\/li>\n<\/ul>\n\n\n    <\/div>\n\n<div id=\"\" class=\"blog-text-section  \">\n    \n\n<h2 class=\"wp-block-heading\">Vzroki za zgago so ve\u010dplastni<\/h2>\n\n\n\n<p>Zgaga je v zahodnem svetu izjemno raz\u0161irjena. Raziskave ka\u017eejo, da se z njo spopada od 21 pa tudi do 40 % prebivalstva. Vzroki za zgago so ve\u010dplastni in obi\u010dajno povezani z \u017eivljenjskim slogom, na primer s slabimi prehranjevalnimi navadami, debelostjo, kajenjem, ter <strong>v veliki meri s stresom.<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p>Kot pri drugih funkcionalnih motnjah prebavil tudi pri funkcionalni zgagi natan\u010dni <strong>mehanizmi ostajajo nejasni. Vendar pa \u0161tudije nakazujejo preob\u010dutljivost visceralnih \u017eivcev po\u017eiralnika in spremenjeno delovanje osi \u010drevesje\u2013mo\u017egani.<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p>Ker funkcionalna zgaga <strong>ni posledica pove\u010danega refluksa kisline<\/strong>, se ena hipoteza nana\u0161a na pove\u010dano prepustnost sluznice. To lahko \u0161kodljivim snovem omogo\u010di dostop do globljih plasti po\u017eiralnika, kjer lahko spro\u017eijo vnetni odziv. Ta vnetni odziv povzro\u010di periferno preob\u010dutljivost \u017eivcev po\u017eiralnika. Mogo\u010d vzrok je tudi centralna preob\u010dutljivost dela mo\u017eganov, ki nadzorujejo bole\u010dino in se lahko aktivirajo zaradi kognitivnih dejavnikov, kot so psiholo\u0161ke stiske, stres, anksioznost \u2026 Preob\u010dutljivost po\u017eiralnika se lahko ka\u017ee, ko nebole\u010di dra\u017eljaji postanejo bole\u010di ali se bole\u010dinski dra\u017eljaji okrepijo.<\/p>\n\n\n    <\/div>\n\n\n<figure class=\"wp-block-image size-large\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"1024\" height=\"683\" src=\"https:\/\/www.donat.com\/wp-content\/uploads\/2024\/04\/stres-in-zgaga_2560x1707-002-1024x683.jpg\" alt=\"\u017denska, ki jo mu\u010di zgaga.\" class=\"wp-image-215905\" srcset=\"https:\/\/www.donat.com\/wp-content\/uploads\/2024\/04\/stres-in-zgaga_2560x1707-002-1024x683.jpg 1024w, https:\/\/www.donat.com\/wp-content\/uploads\/2024\/04\/stres-in-zgaga_2560x1707-002-300x200.jpg 300w, https:\/\/www.donat.com\/wp-content\/uploads\/2024\/04\/stres-in-zgaga_2560x1707-002-1536x1024.jpg 1536w, https:\/\/www.donat.com\/wp-content\/uploads\/2024\/04\/stres-in-zgaga_2560x1707-002-2048x1366.jpg 2048w, https:\/\/www.donat.com\/wp-content\/uploads\/2024\/04\/stres-in-zgaga_2560x1707-002-150x100.jpg 150w, https:\/\/www.donat.com\/wp-content\/uploads\/2024\/04\/stres-in-zgaga_2560x1707-002-750x500.jpg 750w, https:\/\/www.donat.com\/wp-content\/uploads\/2024\/04\/stres-in-zgaga_2560x1707-002-900x600.jpg 900w\" sizes=\"auto, (max-width: 1024px) 100vw, 1024px\" \/><\/figure>\n\n\n<div id=\"\" class=\"blog-text-section  \">\n    \n\n<h2 class=\"wp-block-heading\">Zgaga: zakaj splo\u0161ni nasveti morda niso dovolj in kaj \u0161e storiti<\/h2>\n\n\n\n<p><strong>Prvi korak pri zdravljenju zgage je sprememba \u017eivljenjska sloga<\/strong>, kar vklju\u010duje prilagoditev prehrane, ve\u010d primernega gibanja, zmanj\u0161anje telesne te\u017ee, opustitev kajenja, obvladovanje stresa \u2026<\/p>\n\n\n\n<p>Za splo\u0161ne ukrepe proti zgagi priporo\u010damo naslednje:<\/p>\n\n\n\n<ul class=\"wp-block-list\">\n<li>spanje s privzdignjenim vzglavjem,<\/li>\n\n\n\n<li>u\u017eivanje manj\u0161ih in pogostej\u0161ih obrokov,<\/li>\n\n\n\n<li>zadnji obrok naj bo vsaj tri ure pred spanjem,<\/li>\n\n\n\n<li>po jedi si privo\u0161\u010dite sprehod,<\/li>\n\n\n\n<li>prehrana z malo ma\u0161\u010dobami,<\/li>\n\n\n\n<li>izogibanje \u017eivilom, kot so \u010dokolada, paradi\u017enik, limona, poprova meta, kava.<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n<p>\u010ceprav se ti nasveti pogosto uporabljajo in ste za vse najverjetneje velikokrat sli\u0161ali, pa <strong>obi\u010dajno niso dovolj u\u010dinkoviti<\/strong> in ne prina\u0161ajo veliko olaj\u0161anja.<\/p>\n\n\n\n<p>Na drugi strani pa prav tako glavni farmakolo\u0161ki pristopi, ki jih predpi\u0161e zdravnik, kot so antacidi, zaviralci protonske \u010drpalke, prokinetiki, antagonisti receptorjev H2 \u2026, pri funkcionalni zgagi niso u\u010dinkoviti. Ti glavni farmakolo\u0161ki terapevtski pristopi <strong>ne obravnavajo vzrokov te\u017eave, niso usmerjeni v mehanizme refluksa in ne okrepijo antirefluksne pregrade<\/strong> ali pospe\u0161ijo o\u010distka ezofagealnega refluksa.<\/p>\n\n\n\n<p>Berite naprej, da ugotovite, kaj lahko \u0161e storite.<\/p>\n\n\n    <\/div>\n\n<div id=\"\" class=\"blog-text-section  \">\n    \n\n<h2 class=\"wp-block-heading\">Razkrijmo vpliv stresa na simptome zgage<\/h2>\n\n\n\n<p>Povezava med stresom in zgago je kompleksen pojav, ki zajema tako psiholo\u0161ke kot fiziolo\u0161ke odzive, ki se pojavljajo v obdobju stresa. Ko smo v stresu, telo aktivira odziv \u00bbboj ali beg\u00ab, ki je sicer naraven evolucijski odziv, namenjen za\u0161\u010diti telesa pred nevarnostjo in u\u010dinkovitemu prilagajanju na okolje. Vendar pa lahko kroni\u010den in pretiran stres negativno vpliva na delovanje organskih sistemov, predvsem prebavnega trakta. Povi\u0161ana raven anksioznosti in stresa lahko vpliva na prebavila in po\u017eiralnik na ve\u010d na\u010dinov:<\/p>\n\n\n\n<ul class=\"wp-block-list\">\n<li><strong>spremembe v motiliteti<\/strong>, peristaltiki prebavil, kar na primer privede do upo\u010dasnjenega praznjenja \u017eelodca in posledi\u010dno pove\u010danega pritiska v \u017eelodcu;<\/li>\n\n\n\n<li><strong>pove\u010dana prepustnost<\/strong> sluznic prebavnega sistema;<\/li>\n\n\n\n<li><strong>spremenjena visceralna ob\u010dutljivost po\u017eiralnika za bole\u010dino<\/strong>, kjer \u0161tudije ka\u017eejo, da psiholo\u0161ki stres vpliva tudi na zaznavanje bole\u010dine nociceptorjev, prostih kon\u010di\u010dev bole\u010dinskih vlaken;<\/li>\n\n\n\n<li><strong>slab\u0161a sposobnost obnavljanja<\/strong> in prekrvitev sluznice prebavil;<\/li>\n\n\n\n<li><strong>aktivacija imunskih celic<\/strong> in okrepljeni vnetni procesi, ki lahko pove\u010dajo ob\u010dutljivost bole\u010dinskih vlaken;<\/li>\n\n\n\n<li><strong>omejeno ali \u010dezmerno izlo\u010danje \u017eelod\u010dne kisline<\/strong>, pri \u010demer \u0161tudije ka\u017eejo na pove\u010dano izlo\u010danje kisline zaradi stresa pri nekaterih posameznikih, medtem ko drugi izku\u0161ajo zmanj\u0161ano izlo\u010danje je kisline v \u010dasu stresa;<\/li>\n\n\n\n<li><strong>spremembe v delovanju osi \u010drevesje\u2013mo\u017egani<\/strong> ter spremembe na delih mo\u017eganov, ki so odgovorni za zaznavanje bole\u010dine, kot sta amigdala in prefrontalni korteks.<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n<p>Te spremembe lahko privedejo do razli\u010dnih motenj in bolezni po\u017eiralnika, kot so GERB, refluksna preob\u010dutljivost in funkcionalna zgaga.<\/p>\n\n\n\n<p>\u017de pri zdravih ljudeh se lahko \u010dezmeren stres izrazi kot fiziolo\u0161ki odziv, ki se akutno ka\u017ee v obliki bole\u010din. Ko pa gre za \u010dloveka s preob\u010dutljivim prebavnim traktom, je pogosto \u017ee <strong>rahel stres spro\u017eilec pretiranega odziva v \u017eiv\u010dnih poteh<\/strong>, kar poslab\u0161a simptome ali jih celo znova za\u017eene.<\/p>\n\n\n\n<p>Strokovnjaki menijo, da so funkcionalne motnje prebavil pogosto posledica vsakodnevnega stresnega okolja in tesnobe. V eni \u0161tudiji so na primer opazili, da so bolniki s funkcionalno zgago, ki so bili zadnjih \u0161est mesecev stalno v stresu, do\u017eivljali huj\u0161e simptome zgage kot zdravi posamezniki. Bolniki s funkcionalno zgago tudi pogosteje poro\u010dajo o vi\u0161ji stopnji tesnobe kot na primer pacienti z GERB. Poleg tega je funkcionalna zgaga pogosto v soobstoju z drugimi motnjami osi \u010drevesje\u2013mo\u017egani, kot sta sindrom razdra\u017eljivega \u010drevesja in funkcionalna dispepsija.<\/p>\n\n\n\n<p>Poleg tega se v \u010dasu stresa velikokrat zatekamo k nezdravim prehranjevalnim navadam ter se pogosteje odlo\u010damo za hitro, mastno in sladko hrano, pa tudi za alkohol in kavo, kar lahko spro\u017ei simptome zgage ali jih poslab\u0161a.<\/p>\n\n\n\n<p>Na prvi pogled se zdi, da je to nere\u0161ljiva te\u017eava, vendar lahko poru\u0161eno ravnovesje osi \u010drevesje\u2013mo\u017egani znova vzpostavimo z ustreznimi nevrolo\u0161kimi in hormonskim signali, ki pa jih <strong>spro\u017eimo z ustreznim \u017eivljenjskim slogom<\/strong>, ki zajema prehrano, bogato z vlakninami, zadosten spanec, redno telesno aktivnost, \u010duje\u010dnost, meditacijo ter umirjanje \u017eiv\u010dnega sistema z dihalnimi in sprostitvenimi tehnikami.<\/p>\n\n\n    <\/div>\n\n\n<figure class=\"wp-block-image size-large\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"1024\" height=\"683\" src=\"https:\/\/www.donat.com\/wp-content\/uploads\/2024\/04\/stres-in-zgaga_2560x1707-003-1024x683.jpg\" alt=\"\u017denska se razteza.\" class=\"wp-image-215877\" srcset=\"https:\/\/www.donat.com\/wp-content\/uploads\/2024\/04\/stres-in-zgaga_2560x1707-003-1024x683.jpg 1024w, https:\/\/www.donat.com\/wp-content\/uploads\/2024\/04\/stres-in-zgaga_2560x1707-003-300x200.jpg 300w, https:\/\/www.donat.com\/wp-content\/uploads\/2024\/04\/stres-in-zgaga_2560x1707-003-1536x1024.jpg 1536w, https:\/\/www.donat.com\/wp-content\/uploads\/2024\/04\/stres-in-zgaga_2560x1707-003-2048x1366.jpg 2048w, https:\/\/www.donat.com\/wp-content\/uploads\/2024\/04\/stres-in-zgaga_2560x1707-003-150x100.jpg 150w, https:\/\/www.donat.com\/wp-content\/uploads\/2024\/04\/stres-in-zgaga_2560x1707-003-750x500.jpg 750w, https:\/\/www.donat.com\/wp-content\/uploads\/2024\/04\/stres-in-zgaga_2560x1707-003-900x600.jpg 900w\" sizes=\"auto, (max-width: 1024px) 100vw, 1024px\" \/><\/figure>\n\n\n<div id=\"\" class=\"blog-text-section  \">\n    \n\n<h2 class=\"wp-block-heading\">Alternativne re\u0161itve za uravnavanje zgage, povezane s stresom<\/h2>\n\n\n\n<h3 class=\"wp-block-heading\">Dihalne in sprostitvene tehnike: klju\u010d do zdrave gastroezofagealne pregrade<\/h3>\n\n\n\n<p>Dobro delujo\u010da gastroezofagealna pregrada, ki vklju\u010duje dober tonus spodnjega po\u017eiralnikovega sfinktra, pritisk kruralne trebu\u0161ne prepone in nespremenjen Hisov kot, je klju\u010dna za zdravje po\u017eiralnika.<\/p>\n\n\n\n<p><strong>Pomembnost dobrega delovanja spodnjega po\u017eiralnikovega sfinktra<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p>Spodnji po\u017eiralnikov sfinkter je mi\u0161ica, ki deluje kot <strong>vrata med \u017eelodcem in po\u017eiralnikom<\/strong>. Med obroki se ta mi\u0161ica kr\u010di, zapirajo\u010d prehod, medtem ko se med po\u017eiranjem sprosti oziroma odpre, da omogo\u010di prehod hrane in teko\u010dine v \u017eelodec. Ob\u010dasne so tudi <strong>prehodne sprostitve<\/strong>, ki niso povezane s po\u017eiranjem in omogo\u010dajo izpust plinskih mehur\u010dkov (spahovanje, kolcanje).<\/p>\n\n\n\n<p>\u010ce spodnji po\u017eiralnikov <strong>sfinkter ni dovolj zaprt ali se sprosti ob neprimernem \u010dasu, lahko pride do refluksa \u017eelod\u010dne kisline v po\u017eiralnik in grlo<\/strong>. Stik \u017eelod\u010dne kisline s sluznico po\u017eiralnika ob\u010dutimo kot zgago. Opa\u017eajo, da imajo <strong>bolniki z GERB pogostej\u0161e prehodne sprostitve<\/strong> spodnjega po\u017eiralnikovega sfinktra. Na tonus te mi\u0161ice vplivajo prehrana ter hormonski in nevronski signali.<\/p>\n\n\n\n<p>Medtem ko \u017ee vemo, da ima prehrana velik vpliv na tonus po\u017eiralnikovega sfinktra, pa je manj znano, da <strong>na tonus spodnjega po\u017eiralnikovega sfinktra pozitivno u\u010dinkujejo sprostitvene tehnike z globokim dihanjem.<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p>Dihanje s trebu\u0161no prepono v kombinaciji z drugimi sprostitvenimi tehnikami <strong>pove\u010da pritisk diafragme in tako tudi pritisk po\u017eiralnikovega sfinktra<\/strong>, kar zmanj\u0161a pogostost refluksa in s tem povezane zgage.<\/p>\n\n\n\n<h3 class=\"wp-block-heading\">Trebu\u0161na prepona \u2013 anatomsko in funkcionalno sestavni del antirefluksne pregrade<\/h3>\n\n\n\n<p>Morda spregledan, toda izjemno u\u010dinkovit na\u010din za obvladovanje simptomov zgage je pravilno dihanje. Dihanje je nekaj, za kar ve\u010dina ljudi misli, da obvlada, vendar je ravno nasprotno. <strong>Ve\u010dina ljudi glavni dihalni organ uporablja neu\u010dinkovito<\/strong>. In ne, to niso plju\u010da, temve\u010d trebu\u0161na prepona.<\/p>\n\n\n\n<p>Trebu\u0161na prepona, imenovana tudi diafragma, je plo\u0161\u010data mi\u0161ica, ki lo\u010duje prsno in trebu\u0161no votlino ter je glavna respiratorna mi\u0161ica, saj opravi kar <strong>80 % potrebnega mi\u0161i\u010dnega dela za dihanje<\/strong>.<\/p>\n\n\n\n<p>V spro\u0161\u010denem stanju trebu\u0161na prepona tvori obliko kupole. Za dihanje je najpomembnej\u0161i rebrni del diafragme, ki raz\u0161iri spodnji rebrni lok, medtem ko kruralni del diafragme nima tako klju\u010dne dihalne vloge in ne spreminja opazno dimenzij rebrnega loka, je pa zato mo\u010dno vklju\u010den v gastroezofagealne funkcije, kot je po\u017eiranje, in <strong>deluje kot pomemben del pregrade gastroezofagealnega refluksa<\/strong>.<\/p>\n\n\n\n<p>Ocenjujejo, da je <strong>85 % celotne antirefluksne pregrade mogo\u010de pripisati diafragmi. Torej diafragma deluje kot ventil in pomaga<\/strong> ohranjati kislino v \u017eelodcu, kjer je potrebna za prebavo hrane.<\/p>\n\n\n\n<h3 class=\"wp-block-heading\">Optimizacija delovanja trebu\u0161ne prepone je klju\u010d do u\u010dinkovite antirefluksne pregrade<\/h3>\n\n\n\n<p>Na u\u010dinkovitost na\u0161e trebu\u0161ne prepone vplivajo \u0161tevilni dejavniki. Obremenjujo\u010d \u017eivljenjski slog, kot so nezdrave prehranjevalne navade, ki privedejo do \u010dezmerne telesne te\u017ee, pomanjkanje telesne dejavnosti, kroni\u010dni stres in slaba telesna dr\u017ea (sklonjena dr\u017ea ali preve\u010d raz\u0161irjen prsni ko\u0161), pa tudi kajenje, ki zmanj\u0161uje elasti\u010dnost dihalnih tkiv \u2013 vse to lahko privede do zmanj\u0161anega delovanja trebu\u0161ne prepone.<\/p>\n\n\n\n<p>Diafragma mora delovati usklajeno s trebu\u0161nimi in prsnimi mi\u0161icami ter fiksatorji zgornjega dela prsnega ko\u0161a, da lahko opravlja svojo vlogo u\u010dinkovito. Pri ljudeh, <strong>ki trpijo za GERB, je opaziti neuravnote\u017eenost med temi mi\u0161icami<\/strong>, kar povzro\u010di, da je prsni ko\u0161 v polo\u017eaju, ki ga imenujemo <strong>sindrom odprtih \u0161karij<\/strong>. To posledi\u010dno spremeni vzorec dihanja, saj diafragma postane manj aktivna, kar zmanj\u0161uje mo\u010d antirefluksne pregrade in celo pove\u010duje tveganje za hiatalno kilo.<\/p>\n\n\n\n<p>Po drugi strani pa dejavnosti, ki krepijo trebu\u0161no prepono, kot sta trebu\u0161no dihanje in telesna aktivnost, pove\u010dajo tonus spodnjega po\u017eiralnikovega sfinktra in izbolj\u0161ajo peristaltiko po\u017eiralnika, ki je pomemben del antirefluksne pregrade.<\/p>\n\n\n\n<p>Trebu\u0161na prepona je skeletna mi\u0161ica, nad katero lahko deloma izvajamo prostovoljni nadzor, zato je njeno delovanje mogo\u010dne izbolj\u0161ati z razli\u010dnimi tehnikami respiratorne terapije, med katerimi je klju\u010den trening diafragmalnega dihanja.<\/p>\n\n\n\n<p>Primerne dihalne vaje vodijo v pove\u010danje mi\u0161i\u010dnega tonusa diafragme, s \u010dimer izbolj\u0161amo raz\u0161irjenost prsnega ko\u0161a in \u010di\u0161\u010denje dihalnih poti ter krepimo dihalne mi\u0161ice. Krepitev diafragme lahko tako izbolj\u0161a delovanje antirefluksne pregrade.<\/p>\n\n\n\n<p>\u0160tudije ka\u017eejo, da lahko \u017ee kratkotrajno (30 min) ali dolgoro\u010dno (ve\u010d tednov po nekaj minut na dan) dihanje s trebu\u0161no prepono znatno izbolj\u0161a delovanje antirefluksne pregrade. Po ve\u010dmese\u010dnem treningu pa se je izrazito zmanj\u0161ala tudi potreba po zdravilih.<\/p>\n\n\n    <\/div>\n\n\n<figure class=\"wp-block-image size-large\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"1024\" height=\"683\" src=\"https:\/\/www.donat.com\/wp-content\/uploads\/2024\/04\/stres-in-zgaga_2560x1707-001-1024x683.jpg\" alt=\"\u017denska, ki izvaja dihalne vaje, ki lahko pomagajo ubla\u017eiti zgago. \" class=\"wp-image-215919\" srcset=\"https:\/\/www.donat.com\/wp-content\/uploads\/2024\/04\/stres-in-zgaga_2560x1707-001-1024x683.jpg 1024w, https:\/\/www.donat.com\/wp-content\/uploads\/2024\/04\/stres-in-zgaga_2560x1707-001-300x200.jpg 300w, https:\/\/www.donat.com\/wp-content\/uploads\/2024\/04\/stres-in-zgaga_2560x1707-001-1536x1024.jpg 1536w, https:\/\/www.donat.com\/wp-content\/uploads\/2024\/04\/stres-in-zgaga_2560x1707-001-2048x1366.jpg 2048w, https:\/\/www.donat.com\/wp-content\/uploads\/2024\/04\/stres-in-zgaga_2560x1707-001-150x100.jpg 150w, https:\/\/www.donat.com\/wp-content\/uploads\/2024\/04\/stres-in-zgaga_2560x1707-001-750x500.jpg 750w, https:\/\/www.donat.com\/wp-content\/uploads\/2024\/04\/stres-in-zgaga_2560x1707-001-900x600.jpg 900w\" sizes=\"auto, (max-width: 1024px) 100vw, 1024px\" \/><\/figure>\n\n\n<div id=\"\" class=\"blog-text-section  \">\n    \n\n<h3 class=\"wp-block-heading\">Druge u\u010dinkovite intervencije za zdravje po\u017eiralnika<\/h3>\n\n\n\n<p>Med drugimi bolj raziskanimi vedenjskimi intervencijami za motnje po\u017eiralnika so poleg dihanja z diafragmo \u0161e kognitivno-vedenjska terapija, hipnoterapija, akupunktura in druge tehnike spro\u0161\u010danja.<\/p>\n\n\n\n<p><strong>Kognitivno-vedenjska terapija<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p>Kognitivno-vedenjska terapija je \u017ee vrsto let u\u010dinkovito sredstvo za odpravljanje funkcionalnih motenj prebavil. Bolniki, ki ve\u010d let redno obiskujejo kognitivno-vedenjsko terapijo, kjer se u\u010dijo nadzorovati svoje misli, vedenje, pa tudi fiziolo\u0161ke odzive telesa, poro\u010dajo o znatnem izbolj\u0161anju simptomov in du\u0161evnega zdravja.<\/p>\n\n\n\n<p><strong>Hipnoterapija<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p>S hipnoterapijo, usmerjeno v po\u017eiralnik, si prizadevamo vzpostaviti globoko stanje spro\u0161\u010denosti in osredoto\u010deno pozornost, ki pacientu omogo\u010da, da se nau\u010di obvladovati fiziolo\u0161ke ob\u010dutke in simptome. \u0160tudija sedemtedenskega programa hipnoterapije je pokazala olaj\u0161anje zgage in izbolj\u0161anje kakovosti \u017eivljenja pri bolnikih s funkcionalno zgago.<\/p>\n\n\n\n<p><strong>Klju\u010dni poudarki \u010dlanka<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p>Zgaga je ve\u010d kot le neprijeten simptom, ki ga povzro\u010da gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB) in je v 70 % primerov indikator drugih motenj po\u017eiralnika. Kljub razli\u010dnim pristopom k zdravljenju, kot so spremembe v prehrani in zdravila, se lahko zgaga \u0161e vedno izka\u017ee za te\u017eko re\u0161ljivo te\u017eavo, \u0161e zlasti \u010de je povezana s stresom.<\/p>\n\n\n\n<p>Namesto da se zana\u0161amo le na antacide, ki so v\u010dasih nujni za takoj\u0161ne olaj\u0161anje, je smiselno izbrati druga\u010dno pot in za\u010deti odpravljati vzroke, ki se najve\u010dkrat skrivajo v neuravnote\u017eenem \u017eivljenjskem slogu. \u010ceprav se ta pot morda zdi dalj\u0161a, pa je veliko u\u010dinkovitej\u0161a, trajnej\u0161a in zdravju primernej\u0161a, saj s tem ne laj\u0161amo le simptomov zgage, pa\u010d pa tudi izbolj\u0161ujemo splo\u0161no kakovost \u017eivljenja.<\/p>\n\n\n\n<p>Zdrava trebu\u0161na prepona je klju\u010dna za prepre\u010devanja refluksa \u017eelod\u010dne kisline in simptomov zgage. Z razumevanjem njenega delovanja in dejavnikov, ki nanjo vplivajo negativno ali pozitivno, ter z aktivnim izvajanjem dihanja s trebu\u0161no prepono lahko prepre\u010dimo te\u017eave z refluksom ali jih ubla\u017eimo.<\/p>\n\n\n    <\/div>\n\n<div id=\"\" class=\"blog-text-section  \">\n    \n\n<p><strong>VIRI<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p>Foster JA, Rinaman L, Cryan JF. Stress &amp; the gut-brain axis: Regulation by the microbiome. Neurobiol Stress. 2017 Mar 19;7:124-136. doi: 10.1016\/j.ynstr.2017.03.001. PMID: 29276734; PMCID: PMC5736941.<\/p>\n\n\n\n<p>Halland M, Bharucha AE, Crowell MD, Ravi K, Katzka DA. Effects of Diaphragmatic Breathing on the Pathophysiology and Treatment of Upright Gastroesophageal Reflux: A Randomized Controlled Trial. Am J Gastroenterol. 2021 Jan 1;116(1):86-94. doi: 10.14309\/ajg.0000000000000913. PMID: 33009052.<\/p>\n\n\n\n<p>Jiang D, Zhuang Q, Jia X, Chen S, Tan N, Zhang M, Xiao Y. Current complementary and alternative therapy forgastroesophageal reflux disease. Gastroenterol Rep (Oxf). 2023 Oct 4;11:goad057. doi: 10.1093\/gastro\/goad057. PMID: 37810946; PMCID: PMC10551227.<\/p>\n\n\n\n<p>Riehl ME, Keefer L. Hypnotherapy for Esophageal Disorders. Am J Clin Hypn. 2015 Jul;58(1):22-33. doi: 10.1080\/00029157.2015.1025355. PMID: 26046715; PMCID: PMC4482465.<\/p>\n\n\n\n<p>Zdrhova L, Bitnar P, Balihar K, Kolar P, Madle K, Martinek M, Pandolfino JE, Martinek J. Breathing Exercises in Gastroesophageal Reflux Disease: A Systematic Review. Dysphagia. 2023 Apr;38(2):609-621. doi: 10.1007\/s00455-022-10494-6. Epub 2022 Jul 16. PMID: 35842548; PMCID: PMC9888515.<\/p>\n\n\n\n<p>Yadlapati R, Gyawali CP, Pandolfino JE; CGIT GERD Consensus Conference Participants. AGA Clinical Practice Update on the Personalized Approach to the Evaluation and Management of GERD: Expert Review. Clin Gastroenterol Hepatol. 2022 May;20(5):984-994.e1. doi: 10.1016\/j.cgh.2022.01.025. Epub 2022 Feb 2. Erratum in: Clin Gastroenterol Hepatol. 2022 Sep;20(9):2156. PMID: 35123084; PMCID: PMC9838103.<\/p>\n\n\n\n<p>Wickramasinghe N, Thuraisingham A, Jayalath A, Wickramasinghe D, Samarasekara N, Yazaki E, Devanarayana NM. The association between symptoms of gastroesophageal reflux disease and perceived stress: A countrywide study of Sri Lanka. PLoS One. 2023 Nov 9;18(11):e0294135. doi: 10.1371\/journal.pone.0294135. PMID: 37943748; PMCID: PMC10635461.<\/p>\n\n\n    <\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Ste vedeli, da vam lahko dihalne in sprostitvene tehnike pomagajo pri zgagi? Nutricionistka Simona Fabjan vam v \u010dlanku pove, kako! <\/p>\n","protected":false},"author":38548,"featured_media":215933,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"footnotes":""},"categories":[116],"tags":[],"class_list":["post-215929","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-zgaga"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/215929","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/38548"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=215929"}],"version-history":[{"count":7,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/215929\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":216166,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/215929\/revisions\/216166"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/215933"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=215929"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=215929"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=215929"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}