{"id":217580,"date":"2024-07-30T13:15:03","date_gmt":"2024-07-30T11:15:03","guid":{"rendered":"https:\/\/www.donat.com\/?p=217580"},"modified":"2024-08-05T12:21:32","modified_gmt":"2024-08-05T10:21:32","slug":"izzivi-staranja-kako-se-prebavni-trakt-z-leti-spreminja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/izzivi-staranja-kako-se-prebavni-trakt-z-leti-spreminja\/","title":{"rendered":"Izzivi staranja: kako se prebavni trakt z leti spreminja"},"content":{"rendered":"
\n \n\n

Staranje je naraven fiziolo\u0161ki proces in je neizogibno. A z njim ne pridobimo samo gubic in sivih las, temve\u010d do\u017eivljajo velike strukturne in funkcionalne spremembe prav vsi telesni sistemi.<\/p>\n\n\n\n

Mogo\u010de ste pomislili, da se staranju uspe\u0161no upiramo, saj se je \u017eivljenjska doba podalj\u0161ala. Res je, da z napredkom znanosti, medicine in farmacije ve\u010d ljudi dose\u017ee visoko starost, a vendar ne velja za zdravo dobo \u017eivljenja. Veliko starostnikov se sre\u010duje s \u0161tevilnimi zdravstvenimi te\u017eavami in zadnja leta pre\u017eivijo v boju z boleznijo, kar omeji kakovost njihovega \u017eivljenja.<\/p>\n\n\n\n

To, da je prebavni sistem klju\u010d do na\u0161ega zdravja, smo poudarili \u017ee mnogokrat. Spremembe v strukturi in delovanju prebavnega trakta v procesu staranja imajo zato posledice za celoten organizem. V tem \u010dlanku boste spoznali, kako se prebavni trakt z leti spreminja in kako lahko s pravilnimi pristopi omejite negativne vplive teh sprememb.<\/p>\n\n\n\n

Vpliv staranja na proizvodnjo in izlo\u010danje prebavnih sokov<\/h2>\n\n\n\n

S staranjem se pojavijo pomembne strukturne spremembe organov oziroma \u017elez, ki proizvajajo prebavne sokove, kot so \u017eelod\u010dna kislina, bikarbonat, encimi in slina.<\/p>\n\n\n\n

Za\u010dnimo na za\u010detku, v ustih. S starostjo se zmanj\u0161uje \u0161tevilo \u017elez, ki proizvajajo slino. Slina vsebuje encime, ki omogo\u010dajo prvo razgradnjo hranil. Prav tako se v ustih zmanj\u0161uje \u0161tevilo receptorjev, kar ote\u017euje dobro zaznavanje zau\u017eite hrane in zmanj\u0161a stimulacijo izlo\u010danja sline. Spremembe pa so opazne tudi v sestavi sline, saj se zmanj\u0161a koli\u010dina encimov, kot je amilaza, ter pove\u010da viskoznost sline, kar lahko ote\u017ei za\u010detno razgradnjo hrane in vpliva na ustno zdravje.<\/p>\n\n\n <\/div>\n\n\n

\"Laktozna<\/figure>\n\n\n
\n \n\n

Med najbolj znanimi te\u017eavami, ki so z nara\u0161\u010dajo\u010do starostjo povezane z zmanj\u0161ano produkcijo encimov, je laktozna intoleranca. Laktoza je glavni sladkor v mleku in mle\u010dnih izdelkih, ki se pri zdravih ljudeh s pomo\u010djo encima laktaze razgradi v tankem \u010drevesju. Vendar s staranjem dejavnost encima laktaze upada, kar povzro\u010da prebavne te\u017eave pri pribli\u017eno 70 % svetovnega prebivalstva.<\/p>\n\n\n\n

Namre\u010d zaradi pomanjkanja encima se laktoza ne prebavi in absorbira v tankem \u010drevesju, ampak potuje do debelega \u010drevesja, kjer deluje osmotsko in povzro\u010da diarejo. Poleg tega jo fermentira \u010drevesna mikrobiota, kar spro\u017ei simptome, kot so napenjanje, abdominalne bole\u010dine in tudi bole\u010dine v sklepih, glavobol, slab\u0161a koncentracija \u2026<\/p>\n\n\n\n

Tako kot drugi prebavni organi se tudi trebu\u0161na slinavka ne izogne posledicam staranja. Pomembna je pri presnovi ma\u0161\u010dob, beljakovin in ogljikovih hidratov. Po 60. letu se trebu\u0161ni slinavki postopoma zmanj\u0161uje volumen in se strukturno spreminja. Zmanj\u0161uje se \u0161tevilo sekretornih \u017elez, kar vodi do zmanj\u0161ane proizvodnje encimov trebu\u0161ne slinavke in alkalnih spojin, potrebnih za nevtralizacijo vsebine, ki prihaja iz \u017eelodca, ter za aktivacijo prebavnih encimov trebu\u0161ne slinavke.<\/p>\n\n\n <\/div>\n\n\n

\"\u017denska,<\/figure>\n\n\n
\n \n\n

Posledice teh sprememb se ka\u017eejo kot podhranjenost, pogoste pa so tudi diareja, napihnjenost in abdominalne bole\u010dine. Ker trebu\u0161na slinavka skrbi za sintezo inzulina, najpomembnej\u0161ega presnovnega hormona ogljikovih hidratov, se te\u017eave z njeno funkcijo odra\u017eajo tudi pri uravnavanju krvnega sladkorja in ve\u010djem tveganju za sladkorno bolezen tipa 2.<\/p>\n\n\n\n

Spremembe v \u010drevesni gibljivosti in delovanju mi\u0161ic zapiralk kot posledica staranja<\/h2>\n\n\n\n

Prebava in absorpcija hranil sta odvisni od gibljivosti prebavne cevi in izlo\u010danja prebavnih sokov, ki sta pod nadzorom enteri\u010dnega \u017eiv\u010dnega sistema, ki je poleg mo\u017eganov najbolj zapleteno \u017eiv\u010devje in sega od zgornjega dela po\u017eiralnika do notranjega analnega sfinktra ter o\u017eiv\u010duje tudi jetra, trebu\u0161no slinavko in \u017eol\u010dnik.<\/p>\n\n\n\n

Velikost prebavnega trakta se v \u017eivljenju spreminja, tako glede v dol\u017eini, obsegu in prostornini \u010drevesja, kar vpliva tudi na enteri\u010dni \u017eiv\u010dni sistem. \u0160tudije na \u017eivalih ka\u017eejo, da se degeneracija \u017eivcev za\u010dne \u017ee v odrasli dobi s pove\u010danim oksidativnim stresom in vnetnimi procesi.<\/p>\n\n\n\n

S staranjem se zmanj\u0161uje skupno \u0161tevilo in gostota enteri\u010dnih \u017eiv\u010dnih vlaken<\/strong>, zlasti tistih, ki nadzorujejo gladke mi\u0161ice \u010drevesja in s tem gibanje \u010drevesja, kar je pomembno za tranzicijo zau\u017eite hrane skozi prebavno cev. Spremenjena sta tudi proizvodnja in spro\u0161\u010danje nevrotransmiterjev, kot je acetilholin, kar vpliva na koordinacijo mi\u0161i\u010dnih kr\u010denj v \u010drevesju. Iz teh razlogov se vsebina v \u010drevesju premika po\u010dasneje, to pa je tveganje za zaprtost.<\/p>\n\n\n\n

Manj\u0161e \u0161tevilo \u017eiv\u010dnih celic lahko vpliva na oslabljeno obnovo \u010drevesne stene, s \u010dimer se pove\u010da prepustnost \u010drevesja. Resice, preko katerih poteka absorpcija hranil, postanejo kraj\u0161e, kar vodi do slab\u0161ega privzema hranil in pove\u010duje tveganje za njihovo pomanjkanje.<\/p>\n\n\n <\/div>\n\n\n

\"\u017divila,<\/figure>\n\n\n
\n \n\n

Nasveti za ohranjanje delovanja mo\u017eganov so koristni tudi za podporo enteri\u010dnemu \u017eiv\u010dnemu sistemu. Prehrana z visoko vsebnostjo barvnih \u017eivil in omega-3-ma\u0161\u010dobnimi kislinami deluje nevroza\u0161\u010ditno.<\/p>\n\n\n\n

Starost prina\u0161a poleg slab\u0161anja \u017eiv\u010dnega sistema tudi slab\u0161anje tonusa gladkih mi\u0161ic<\/strong>. Zaradi tega so sfinktri, ki so kot nekak\u0161na vrata med posameznimi organi, manj u\u010dinkoviti. Analni sfinkter, ki skrbi za zadr\u017eevanje fekalij, ob izgubi tonusa vodi v pogostej\u0161e te\u017eave z diarejo in celo fekalno inkontinenco pri starej\u0161ih.<\/p>\n\n\n\n

Podobno se dogaja tudi s spodnjim po\u017eiralnikovim sfinktrom, ki prepre\u010duje vra\u010danje vsebine nazaj iz \u017eelodca v po\u017eiralnik. Slab\u0161i tonus tega sfinktra prina\u0161a ve\u010dje tveganje za zagago.<\/p>\n\n\n\n

Se stara tudi \u010drevesna mikrobiota?<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

\u010clove\u0161ki prebavni trakt poseljuje ve\u010d tiso\u010d mikrobnih vrst, vklju\u010dno z bakterijami, virusi, arhejami in kvasovkami, ki so klju\u010dnega pomena za vzdr\u017eevanje zdravja.<\/p>\n\n\n\n

\u010crevesni mikrobi sodelujejo v \u0161tevilnih procesih, kot so prebava ter absorpcija hranil in mineralov, biosinteza vitaminov, razvoj in dozorevanje imunskega sistema, fermentacija neprebavljivih vlaknin in ustvarjanje stranskih produktov, razvoj centralnega \u017eiv\u010dnega sistema, tudi vzdr\u017eevanje mi\u0161i\u010dne mase \u2026 Skratka, njihova vloga je neprecenljiva.<\/p>\n\n\n\n

Sestava \u010drevesne mikrobiote je edinstvena za vsakega posameznika, podobno kot prstni odtis. Nanjo vplivajo genetika in predvsem \u0161tevilni dejavniki \u017eivljenjskega sloga, kot so prehrana, telesna dejavnost, kajenje, kakovost spanja in tudi starost.<\/p>\n\n\n\n

Raznolikost je najpomembnej\u0161i pokazatelj zdrave \u010drevesne mikrobiote in tudi na\u0161ega splo\u0161nega zdravja, podobno kot velja za Zemljo, kjer je ve\u010dja raznolikost rastlinskih in \u017eivalskih vrst povezana z bolj\u0161im zdravjem ekosistema.<\/p>\n\n\n <\/div>\n\n\n

\"Otrok,<\/figure>\n\n\n
\n \n\n

Raznolikost \u010drevesne mikrobiote se drasti\u010dno pove\u010duje pri otrocih med uvajanjem hrane pa do tretjega leta starosti. Po tem obdobju obi\u010dajno ostane stabilna v najstni\u0161tvu in v ve\u010dini odrasle dobe, nato pa se po pribli\u017eno 60. letu starosti raznolikost \u010drevesne mikrobiote za\u010dne zmanj\u0161evati<\/strong>.<\/p>\n\n\n\n

S starostjo se spreminja tudi sestava \u010drevesne mikrobiote<\/strong>. \u0160tevilo koristnih bakterij se zmanj\u0161uje, medtem ko se oportunisti\u010dne patogene bakterije, ki jih je pri mlaj\u0161ih manj, razmno\u017eujejo in prevzemajo vedno ve\u010djo vlogo.<\/p>\n\n\n\n

Te spremembe v sestavi \u010drevesne mikrobiote pomembno vplivajo na prisotnost in koli\u010dino razli\u010dnih presnovkov. Zaradi sprememb v sestavi in raznolikosti \u010drevesne mikrobiote se:<\/p>\n\n\n\n

    \n
  1. zmanj\u0161a<\/strong> prisotnost zdravju koristnih presnovkov, kar lahko vodi v poslab\u0161anje integritete \u010drevesne pregrade, pove\u010dano prepustnost in zmanj\u0161ano protivnetno delovanje imunskega sistema,<\/li>\n\n\n\n
  2. pove\u010da prisotnost zdravju \u0161kodljivih endotoksinov, ki prehajajo skozi bolj prepustno \u010drevesno steno in spro\u017eijo vnetni imunski odziv<\/strong>.<\/li>\n<\/ol>\n\n\n\n

    Opazimo, da za\u0161\u010ditni mehanizmi imunskega sistema s staranjem upadajo, kar imenujemo imunosenescenca, zaradi \u010desar se pove\u010duje pojav kroni\u010dnega vnetja nizke stopnje.<\/p>\n\n\n\n

    Kot smo videli zgoraj, so \u010drevesni mikrobi s svojimi presnovki pomemben dejavnik pri uravnavanju imunskega sistema. Ne nazadnje je \u010drevesje sredi\u0161\u010de imunskega sistema, saj je v njem ve\u010d kot 70 % imunskih celic<\/strong>. Zdravje \u010drevesja je zato odlo\u010dilnega pomena za optimalno delovanje imunskih celic ter za vzdr\u017eevanje ravnovesja med vnetnimi in protivnetnimi molekulami. Na primer, v \u0161tudijah, v katerih so sodelovali stoletniki, so zaznali, da ljudje, ki se zdravo starajo, dobro uravnavajo vnetne procese staranja s protivnetnimi mehanizmi.<\/p>\n\n\n\n

    V zahodnem svetu pa so zaradi sprememb v sestavi \u010drevesne mikrobiote in raznolikosti ter s tem povezanim oslabljenim imunskim sistemom starej\u0161i bolj dovzetni za nalezljive bolezni. Imajo tudi ve\u010dje tveganje za nenalezljiva kroni\u010dna obolenja, kot so sr\u010dno-\u017eilne, presnovne (na primer sladkorna bolezen tipa 2) in nevrodegenerativne bolezni, kot je demenca.<\/p>\n\n\n\n

    Za vzdr\u017eevanje ravnovesja \u010drevesne mikrobiote in optimalnega imunskega delovanja najve\u010d naredimo z urejeno prehrano in redno telesno dejavnostjo. Posebno pozornost pa je treba nameniti zadostnemu vnosu vlaknin, saj spodbujajo proizvodnjo koristnih mikrobnih presnovkov, krepijo \u010drevesno pregrado in zmanj\u0161ujejo nastajanje vnetnih signalnih molekul.<\/p>\n\n\n\n

    Kako hormonske spremembe vplivajo na prebavo<\/h2>\n\n\n\n

    \u017denske v nasprotju z mo\u0161kimi do\u017eivljajo velike fluktuacije hormonov na mese\u010dni ravni in tudi v razli\u010dnih obdobjih \u017eivljenja, kar vklju\u010duje nose\u010dnost, porod, dojenje in pozneje menopavzo, ki vplivajo na zdravje prebavnega sistema.<\/p>\n\n\n <\/div>\n\n\n\n\n

    \n
    \n
    \n
    \n

    Menopavza je \u0161e posebej klju\u010dno obdobje, saj prina\u0161a pomembne hormonske spremembe, ki ne vplivajo le na reproduktivne organe, termoregulacijo in razpolo\u017eenje, ampak tudi na \u010drevesje.<\/p>\n <\/div>\n <\/div>\n <\/div>\n<\/div>\n\n

    \n \n\n

    Dva hormona, ki imata nadvse pomembno vlogo pri regulaciji telesnih funkcij, sta estrogen in progesteron. Nujna raven za\u010dne padati, ko je \u017eenska v 40., in dose\u017ee najni\u017ejo to\u010dko ob koncu menopavze. Hormona imata pomembno protivnetno delovanje, upo\u010dasnjujeta prebavo in vplivata na percepcijo bole\u010dine, sestavo in raznolikost \u010drevesne mikrobiote.<\/p>\n\n\n\n

    Padec estrogena in progesterona vodi v spremenjeno sestavo \u010drevesne mikrobiote, ki je zanimivo bolj podobna mo\u0161ki, in pove\u010dano prepustnost \u010drevesne pregrade. To pove\u010duje mo\u017enost prehoda mikrobov in njihovih presnovkov iz \u010drevesja v sistemski obtok, kar spro\u017ei aktivacijo imunskega sistema in tiho kroni\u010dno vnetje nizke stopnje, ki nato prizadene tudi druge telesne sisteme.<\/p>\n\n\n\n

    Iz teh razlogov se \u017eenske pogosto v obdobju perimenopavze in menopavze prvi\u010d v \u017eivljenju sre\u010dajo tudi s prebavnimi te\u017eavami, kot so zaprtost, driska in napihnjenost.<\/p>\n\n\n\n

    Kako je izguba mi\u0161i\u010dne mase povezana z u\u010dinkovitostjo prebave<\/h2>\n\n\n\n

    Izguba mi\u0161i\u010dne mase je eden izmed najbolj o\u010ditnih vidikov staranja in pomembna zdravstvena te\u017eava, saj napredujo\u010de izgubljanje mi\u0161i\u010dne mase pomeni izgubo mi\u0161i\u010dne funkcije. To je \u0161e posebej opazno po 50. letu starosti.<\/p>\n\n\n\n

    Nekatere \u0161tudije ka\u017eejo, da so spremembe v \u010drevesju lahko povezane z izgubo mi\u0161i\u010dne mase. To je predvsem zaradi slab\u0161e absorpcijske sposobnosti in sprememb v izlo\u010danju prebavnih hormonov, pomembnih za apetit, kar posledi\u010dno vodi v pomanjkanje hranil, potrebnih za vzdr\u017eevanje mi\u0161i\u010dne mase.<\/p>\n\n\n\n

    Po zadnjih virih literature tudi \u010drevesna mikrobiota vpliva na koli\u010dino in funkcijo mi\u0161ic s \u0161tevilnimi mehanizmi, kot so vnetni in protivnetni procesi, presnova aminokislin, izbolj\u0161ana uporabe glukoze in celi\u010dno dihanje \u2026<\/p>\n\n\n\n

    Prvi nasvet za prepre\u010devanje izgube mi\u0161i\u010dne mase vklju\u010duje zadosten vnos beljakovin in redno vadbo za mo\u010d.<\/p>\n\n\n <\/div>\n\n\n

    \"\u017denska,<\/figure>\n\n\n
    \n \n\n

    Staranje je neizogibno, vendar lahko z zavedanjem o procesih staranja, o spremembah, ki nastopijo, ter s proaktivnim pristopom k ohranjanju primerne telesne te\u017ee, zdravo prehrano, aktivnim \u017eivljenjskim slogom in obvladovanjem stresa vsak posameznik naredi pomemben korak k bolj\u0161emu zdravju in kakovostni starosti.<\/p>\n\n\n <\/div>\n\n

    \n \n\n

    Viri in literatura<\/strong><\/p>\n\n\n\n

    Brooks CN, Wight ME, Azeez OE, Bleich RM, Zwetsloot KA. Growing old together: What we know about the influence of diet and exercise on the aging host’s gut microbiome. Front Sports Act Living. 2023 Apr 17;5:1168731. doi: 10.3389\/fspor.2023.1168731. PMID: 37139301; PMCID: PMC10149677.<\/p>\n\n\n\n

    Huang HH, Wang TY, Yao SF, Lin PY, Chang JC, Peng LN, Chen LK, Yen DH. Gastric Mobility and Gastrointestinal Hormones in Older Patients with Sarcopenia. Nutrients. 2022 Apr 30;14(9):1897. doi: 10.3390\/nu14091897. PMID: 35565864; PMCID: PMC9103579.<\/p>\n\n\n\n

    L\u00f6hr JM, Panic N, Vujasinovic M, Verbeke CS. The ageing pancreas: a systematic review of the evidence and analysis of the consequences. J Intern Med. 2018 May;283(5):446-460. doi: 10.1111\/joim.12745. Epub 2018 Mar 23. PMID: 29474746.<\/p>\n\n\n\n

    Nguyen TT, Baumann P, T\u00fcscher O, Schick S, Endres K. The Aging Enteric Nervous System. Int J Mol Sci. 2023 May 30;24(11):9471. doi: 10.3390\/ijms24119471. PMID: 37298421; PMCID: PMC10253713.<\/p>\n\n\n\n

    Peters BA, Santoro N, Kaplan RC, Qi Q. Spotlight on the Gut Microbiome in Menopause: Current Insights. Int J Womens Health. 2022 Aug 10;14:1059-1072. doi: 10.2147\/IJWH.S340491. PMID: 35983178; PMCID: PMC9379122.<\/p>\n\n\n\n

    Toan NK, Ahn SG. Aging-Related Metabolic Dysfunction in the Salivary Gland: A Review of the Literature. Int J Mol Sci. 2021 May 29;22(11):5835. doi: 10.3390\/ijms22115835. PMID: 34072470; PMCID: PMC8198609.<\/p>\n\n\n <\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

    S staranjemdo\u017eivljajo velike strukturne in funkcionalne spremembe vsi telesni sistemi. V \u010dlanku preverite, kako staranje vpliva na prebavo!<\/p>\n","protected":false},"author":38548,"featured_media":217630,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"footnotes":""},"categories":[70],"tags":[],"class_list":["post-217580","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-prebava"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/217580","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/38548"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=217580"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/217580\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":217704,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/217580\/revisions\/217704"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/217630"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=217580"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=217580"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=217580"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}