{"id":218157,"date":"2024-09-27T10:45:46","date_gmt":"2024-09-27T08:45:46","guid":{"rendered":"https:\/\/www.donat.com\/?p=218157"},"modified":"2024-10-23T12:48:00","modified_gmt":"2024-10-23T10:48:00","slug":"vpliv-telesne-aktivnosti-na-prebavni-sistem","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/vpliv-telesne-aktivnosti-na-prebavni-sistem\/","title":{"rendered":"Vpliv telesne aktivnosti na prebavni sistem"},"content":{"rendered":"
\n \n\n

1. Telesna aktivnost<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Telesna aktivnost je vsaka oblika telesne dejavnosti, ki vklju\u010duje gibanje telesa in porabo energije. Poleg razli\u010dnih oblik telovadbe, teka, plavanja, kolesarjenja, tenisa, iger z \u017eogo, plesa, sprehoda v naravi, pohodni\u0161tva, joge, spadajo med telesno dejavnost tudi vsakodnevna opravila (npr. hoja po stopnicah, \u010di\u0161\u010denje, delo na vrtu).<\/p>\n\n\n\n

Redna telesna dejavnost je eden od temeljev zdravega \u017eivljenjskega sloga.<\/p>\n\n\n\n

Za ohranjanje zdravja potrebujemo uravnote\u017eeno, varno in u\u010dinkovito telesno dejavnost, ki je prilagojena na\u0161emu splo\u0161nemu po\u010dutju in zmogljivosti. Telesno dejavnost je potrebno vklju\u010diti na delovnem mestu, pri gospodinjskih opravilih in v prostem \u010dasu.<\/p>\n\n\n\n

Telesna aktivnost ima \u0161tevilne pozitivne u\u010dinke na zdravje. Med vadbo se v telesu dogajajo razli\u010dne fiziolo\u0161ke spremembe v mi\u0161i\u010dno-skeletnem, kardiovaskularnem in respiratornem, imunskem, presnovnem, endokrinem in prebavnem sistemu.<\/p>\n\n\n\n

Redna telesna aktivnost zmanj\u0161uje tveganje za nastanek prebavnih motenj, vpliva na \u010drevesno mikrobioto (skupek mikroorganizmov v \u010drevesju) in tako izbolj\u0161a splo\u0161no prebavo. Vpliva tudi na zmanj\u0161anje stresa, ki pogosto vpliva na te\u017eave v prebavnem sistemu.<\/p>\n\n\n\n

\u0160portna aktivnost dokazano pomaga pri ohranjanju in zmanj\u0161evanju telesne te\u017ee ter deluje preventivno proti debelosti in z njo povezanimi zdravstvenimi te\u017eavami.<\/p>\n\n\n <\/div>\n\n\n

\"\u017denska<\/figure>\n\n\n
\n \n\n

2. Prebava<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Prebava je proces, pri katerem telo zau\u017eito hrano razgradi na manj\u0161e molekule, ki jih nato absorbira in porabi za energijo ter regeneracijo celic. Prebava se za\u010dne v ustih s pomo\u010djo \u017eve\u010denja in encimov v slini, nadaljuje v \u017eelodcu, kjer \u017eelod\u010dna kislina in encimi razgradijo hrano in se zaklju\u010di v tankem \u010drevesu, kjer se hranila absorbirajo v krvni obtok. Neabsorbirani ostanki hrane preidejo v debelo \u010drevo, kjer se absorbira voda, preostanek pa se izlo\u010di kot blato.<\/p>\n\n\n\n

Na prebavo lahko vpliva vrsta hrane, vnos teko\u010dine, telesna aktivnost, \u010das obrokov, \u017eve\u010denje hrane, stres, spanje in \u017eivljenjski slog.<\/p>\n\n\n\n

Med vadbo se pretok krvi preusmeri iz prebavil v aktivne mi\u0161ice in plju\u010da. Dosedanje \u0161tudije so pokazale, da je visoka stopnja telesne aktivnosti povezana z nizkim tveganjem za pojav mnogih bolezni prebavil, vklju\u010dno z gastroezofagealno refluksno boleznijo (GERB), rakom po\u017eiralnika, rakom debelega \u010drevesa in danke, vnetnimi \u010drevesnimi boleznimi, vnetjem \u017eol\u010dnika, \u017eol\u010dnih kamnov in nealkoholno zama\u0161\u010denostjo jeter (NAFLD).<\/p>\n\n\n\n

Poleg tega telesna aktivnost pozitivno vpliva na \u010drevesno mikrobioto, saj ima pomembno vlogo pri vzdr\u017eevanju ravnovesja mikroorganizmov v prebavnem traktu in uravnavanju energije. Redna telesna vadba lahko izbolj\u0161a sestavo in delovanje mikroorganizmov, ki \u017eivijo v na\u0161em prebavnem traktu in pri upravljanju porabe ter shranjevanju energije v telesu.<\/p>\n\n\n\n

Ve\u010dja raznolikost mikrobiote je povezana z ve\u010djo odpornostjo proti mikroorganizmom, ki povzro\u010dajo bolezni in bolj\u0161o presnovo. Telesna aktivnost spodbuja rast koristnih bakterijskih sevov (npr. bakterij iz rodu Faecalibacterium, Roseburia, Lactobacillus<\/em> in Akkermansia<\/em>). <\/p>\n\n\n\n

Redna vadba izbolj\u0161a tudi presnovo ma\u0161\u010dob in ogljikovih hidratov. S tem se lahko zmanj\u0161a tveganje za razvoj kroni\u010dnih bolezni, kot so debelost, kroni\u010dna vnetna \u010drevesna bolezen, diabetes tipa 2 in kardiovaskularne bolezni.<\/p>\n\n\n\n

Najnovej\u0161e raziskave ugotavljajo, da mi\u0161i\u010dne celice med vadbo proizvajajo beljakovine z majhno molekulsko maso, ki jih imenujemo miokini. Ti delujejo kot posrednik med elementi imunskega sistema, vplivajo na protivnetne procese in krepijo \u010drevesno pregrado, s \u010dimer se lahko izbolj\u0161a imunska funkcija in zmanj\u0161a tveganje za nastanek \u010drevesnih bolezni.<\/p>\n\n\n <\/div>\n\n

\n
\"\u017denska,<\/figure>\n<\/div>\n\n
\n \n\n

3. Prebavne te\u017eave, povezane s pomanjkanjem telesne aktivnosti<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Pomanjkanje telesne aktivnosti je povezano z razli\u010dnimi prebavnimi te\u017eavami. Med najpogostej\u0161imi so:<\/p>\n\n\n\n

Zaprtje<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Telesna aktivnost izbolj\u0161a gibljivost \u010drevesja s spodbujanjem peristaltike (mi\u0161i\u010dne kontrakcije, ki premika hrano skozi prebavni trakt). Pomanjkanje gibanja lahko upo\u010dasni prebavni proces in povzro\u010di zaprtje. <\/p>\n\n\n\n

Kroni\u010dno zaprtje, pove\u010dan pritisk v debelem \u010drevesu in napenjanje med odvajanjem blata lahko pove\u010dajo tveganje za nastanek hemoroidov (pove\u010dane in vnete vene v spodnjem delu danke in zadnji\u010dne odprtine) in divertiklov (\u017eepkov v steni \u010drevesja). Redna telesna aktivnost torej pomaga ohranjati gibljivost \u010drevesja in mehko blato, kar zmanj\u0161uje tveganje za razvoj hemoroidov in divertikuloze.<\/p>\n\n\n\n

Debelost<\/strong><\/p>\n\n\n\n

S prekomerno telesno te\u017eo in debelostjo so pogosto povezane zdravstvene te\u017eave, saj se pove\u010duje tveganje za GERB, \u017eol\u010dne kamne in NAFLD. <\/p>\n\n\n\n

Zlati standard za ohranjanje zdrave telesne te\u017ee je, poleg spremembe prehrane, redna telesna aktivnost. Priporo\u010dljiva je visoko intenzivna in aerobna vadba. <\/p>\n\n\n\n

Redna telesna aktivnost pomaga prepre\u010diti nastanek debelosti in ponovno debelost po shuj\u0161evalni dieti, hkrati pa lahko z njo izbolj\u0161amo simptome omenjenih bolezni in pripomoremo k bolj\u0161emu delovanju prebavnega sistema.<\/p>\n\n\n\n

Rakava obolenja prebavnega sistema (ust, grla, po\u017eiralnika, \u017eelodca, \u010drevesja, trebu\u0161ne slinavke, \u017eol\u010dnika in jeter)<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Redna telesna aktivnost ima klju\u010dno vlogo pri zmanj\u0161evanju tveganja za razvoj rakavih obolenj v prebavilih, vklju\u010dno z rakom debelega \u010drevesa, \u017eelodca in po\u017eiralnika. Mehanizmi, kot so zmanj\u0161anje vnetja, uravnavanje hormonov (inzulina, inzulinu podobnih rastnih faktorjev in estrogena) in krepitev imunskega sistema, so klju\u010dni dejavniki, s katerimi telesna aktivnost prispeva k prepre\u010devanju teh bolezni.<\/p>\n\n\n\n

Priporo\u010dila navajajo, da se za zmanj\u0161anje tveganja za razvoj bolezni (npr. rak debelega \u010drevesja) priporo\u010da 30 minut zmerne do intenzivne vadbe ve\u010dino dni v tednu.<\/p>\n\n\n\n

Meta-analiza, ki je vklju\u010devala ve\u010d \u0161tudij, je pokazala, da imajo telesno aktivni posamezniki do 24% manj\u0161e tveganje za razvoj raka debelega \u010drevesa v primerjavi s tistimi, ki so telesno neaktivni. Rezultati raziskav se nekoliko razlikujejo, kljub temu pa lahko povzamemo, da telesna aktivnost zmanj\u0161a mo\u017enost za nastanek rakavih obolenj prebavnega sistema za 12 % – 27 %.<\/p>\n\n\n <\/div>\n\n

\n
\"Dolgotrajno<\/figure>\n<\/div>\n\n
\n \n\n

Bolezni in okvare delovanja jeter<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Raziskave so pokazale, da je dolgotrajno sedenje povezano z ve\u010djim tveganjem za razvoj kroni\u010dnih bolezni jeter kot je NAFLD. Zamenjava vsaj ene ure sedenja na dan s telesno aktivnostjo je povezana z manj\u0161im tveganjem za nastanek teh bolezni. S telesno aktivnostjo se zmanj\u0161ajo ma\u0161\u010dobne zaloge v jetrih, izbolj\u0161a se presnova, kar zmanj\u0161uje tveganje za razvoj NAFLD.<\/p>\n\n\n\n

Prebavne te\u017eave, povezane s stresom<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Stres ima pomemben vpliv na delovanje \u010drevesja in celotnega prebavnega sistema. Povzro\u010di lahko spremembe v \u010drevesni peristaltiki. Pri nekaterih pospe\u0161i in povzro\u010di drisko, pri drugih pride do upo\u010dasnitve, kar povzro\u010da zaprtje. Stres ima lahko negativen vpliv na sestavo \u010drevesne mikrobiote, kar lahko vpliva na prebavo, absorpcijo hranil in imunski odziv. Stres in spremembe v \u010drevesni mikrobioti lahko prispevajo k razvoju prebavnih te\u017eav, kot so: sindrom razdra\u017eljivega \u010drevesja, sindrom prepu\u0161\u010dajo\u010dega \u010drevesja (Leaky gut syndrome), vnetna \u010drevesna bolezen ali celo rak \u010drevesja.<\/p>\n\n\n\n

Klju\u010dni mehanizmi, s katerimi vadba pomaga pri obvladovanju te\u017eav, povezanih s stresom, so: zni\u017euje raven hormona kortizola, ki se spro\u0161\u010da med stresom in tako zmanj\u0161a negativne u\u010dinke stresa na \u010drevesje; spodbuja spro\u0161\u010danje endorfinov in drugih nevrotransmiterjev, ki izbolj\u0161ujejo razpolo\u017eenje in zmanj\u0161ujejo ob\u010dutljivost na bole\u010dino; krepi imunski sistem in pomaga pri obvladovanju vnetja; pove\u010duje raznolikost koristnih bakterij v \u010drevesju in uravnava \u010drevesno mikrobioto ter posledi\u010dno zmanj\u0161uje simptome depresije in anksioznosti.<\/p>\n\n\n\n

Kroni\u010dna vnetja in prehranska intoleranca<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Telesna aktivnost zmanj\u0161uje koli\u010dino vnetnih markerjev v telesu, kar pozitivno vpliva na prebavni sistem. Kroni\u010dno vnetje je povezano s \u0161tevilnimi prebavnimi boleznimi (Crohnovo boleznijo, ulceroznim kolitisom, sindromom razdra\u017eljivega \u010drevesa (IBS)). Redna vadba zmerne intenzivnosti lahko zmanj\u0161a vnetje, s \u010dimer se zmanj\u0161a tveganje za razvoj omenjenih bolezni, omilijo se simptomi pri obolelih in izbolj\u0161a kakovost \u017eivljenja.<\/p>\n\n\n\n

Podobno je pri bolnikih s celiakijo in drugimi oblikami prehranske preob\u010dutljivosti (intoleranca). Celiakija je avtoimunska bolezen, ki jo spro\u017ei gluten, kar vodi do po\u0161kodb sluznice tankega \u010drevesa. To lahko povzro\u010di te\u017eave pri absorpciji hranil, kar se ka\u017ee z  utrujenostjo, bole\u010dinami v trebuhu, napihnjenostjo in podhranjenostjo. Celiakija lahko povzro\u010di izgubo mi\u0161i\u010dne mase in zmanj\u0161anje kostne gostote zaradi slab\u0161e absorpcije kalcija. Vadba za mo\u010d in druge oblike vadbe z obremenitvijo, pomagajo krepiti mi\u0161ice in izbolj\u0161ati kostno gostoto, kar je klju\u010dnega pomena za prepre\u010devanje osteoporoze in zmanj\u0161anje tveganja za zlome. Telesna aktivnost lahko pomaga izbolj\u0161ati kakovost \u017eivljenja bolnikov s celiakijo s pove\u010danjem ravni energije, izbolj\u0161anjem razpolo\u017eenja in zmanj\u0161anjem stresa.<\/p>\n\n\n\n

Redna telesna aktivnost pozitivno vpliva tudi na vagusni \u017eivec (nervus vagus), ki je klju\u010dni del parasimpati\u010dnega \u017eiv\u010dnega sistema, ki nadzoruje \u0161tevilne vitalne funkcije, vklju\u010dno s sr\u010dnim utripom, prebavo, dihanjem in vnetnimi odzivi.<\/p>\n\n\n\n

Sindrom razdra\u017eljivega \u010drevesja (Irritable bowel syndrome \u2013 IBS)<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Raziskave ka\u017eejo, da so osebe z IBS zaradi spremljajo\u010dih simptomov manj fizi\u010dno aktivne kot zdrave osebe. Kljub temu se domneva, da lahko ustrezno prilagojen program vadbe pozitivno vpliva na potek bolezni. Fizi\u010dno aktivni posamezniki z IBS poro\u010dajo o izbolj\u0161anju simptomov, predvsem zaprtja, manj\u0161i utrujenosti, ubla\u017eitvi nelagodja v prebavilih in redkej\u0161ih ob\u010dutkih nepopolnega praznjenja \u010drevesja ter bolj\u0161i kakovosti \u017eivljenja. Priporo\u010dajo se nizko intenzivne aktivnosti, kot so hoja, joga, kolesarjenje, plavanje in aerobika.<\/p>\n\n\n <\/div>\n\n

\n
\"Predvideva<\/figure>\n<\/div>\n\n
\n \n\n

Gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB)<\/strong><\/p>\n\n\n\n

GERB je stanje, pri katerem se \u017eelod\u010dna kislina vra\u010da nazaj v po\u017eiralnik, kar povzro\u010da zgago in druge simptome. Redna, zmerna telesna aktivnost pomaga pri ohranjanju zdrave telesne te\u017ee, kar zmanj\u0161uje pritisk na \u017eelodec in spodbuja pravilno delovanje spodnjega ezofagealnega sfinktra. \u0160tudije so pokazale, da so osebe, ki so redno telesno aktivne, manj dovzetne za simptome GERB v primerjavi s tistimi, ki imajo prete\u017eno sede\u010d na\u010din \u017eivljenja. Kljub temu je potrebna previdnost pri dolo\u010danju intenzitete vadbe, saj lahko visoko intenzivna vadba pove\u010da trebu\u0161ni pritisk in vpliva na gibljivost prebavil, kar lahko poslab\u0161a simptome.<\/p>\n\n\n\n

4. Vrste telesne aktivnosti, ki pomagajo pri ohranjanju delovanja prebavnega sistema<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Aerobna vadba (npr. hoja, tek, kolesarjenje, plavanje)<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u0160tudije so pokazale, da aerobna vadba pomembno prispeva k u\u010dinkovitej\u0161i prebavi in prepre\u010devanju zaprtja, saj spodbuja peristaltiko. Poleg tega izbolj\u0161uje prekrvavitev prebavnega sistema in s tem absorpcijo hranil, regeneracijo in splo\u0161no delovanje prebavil ter pomaga pri uravnavanju telesne te\u017ee in ravni sladkorja v krvi.<\/p>\n\n\n\n

Vadba za mi\u0161i\u010dno mo\u010d in vzdr\u017eljivost (npr. vadba z lastno te\u017eo, vadba proti uporu in z ute\u017emi)<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Vadba za mi\u0161i\u010dno mo\u010d pomaga pri izgradnji mi\u0161i\u010dne mase in izbolj\u0161anju celotne telesne sestave, kar je pomembno pri uravnavanju telesne te\u017ee. Zmanj\u0161anje telesne ma\u0161\u010dobe zmanj\u0161a pritisk na trebu\u0161ne organe. Prav tako se z vadbo izbolj\u0161a tudi dr\u017ea, kar prepre\u010duje refluks \u017eelod\u010dne kisline, izbolj\u0161a se tonus trebu\u0161nih mi\u0161ic, kar pomaga pri podpori notranjih organov in tako lahko prispeva k bolj\u0161i prebavni funkciji.<\/p>\n\n\n <\/div>\n\n

\n
\"\u017denska<\/figure>\n<\/div>\n\n
\n \n\n

Joga in meditacija<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Joga vklju\u010duje razli\u010dne polo\u017eaje in dihalne tehnike, ki lahko pomagajo pri izbolj\u0161anju prebave in laj\u0161anju prebavnih te\u017eav. Dolo\u010deni polo\u017eaji spodbujajo prekrvavitev v trebu\u0161ni votlini in pomagajo pri gibljivosti\/mobilnosti organov, kar spodbuja in izbolj\u0161uje prebavo. Meditacija in dihalne tehnike zmanj\u0161ujejo stres, ki je pogosto povezan s prebavnimi te\u017eavami, kot so zaprtje, napihnjenost, bole\u010dine v trebuhu, driska in ob\u010dutek pogostega odvajanja blata.<\/p>\n\n\n\n

Z jogo in dihalnimi vajami se neposredno stimulira tudi \u017eivec vagus, kar ima \u0161tevilne pozitivne u\u010dinke na splo\u0161no zdravje in dobro po\u010dutje.<\/p>\n\n\n\n

Pilates<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Poleg tega, da se pilates osredoto\u010da na krepitev jedra in stabilnost trupa, vklju\u010duje tudi dihalne tehnike, ki zmanj\u0161ujejo stres, kar pozitivno vpliva na prebavo. Krepitev mi\u0161ic jedra pomaga pri premikanju hrane skozi prebavni trakt in spodbuja redno odvajanje blata. Vaje, ki vklju\u010dujejo raztezanje in krepitev trebu\u0161nih mi\u0161ic, lahko pomagajo pri zmanj\u0161evanju napihnjenosti in plinov.<\/p>\n\n\n\n

Raziskave ka\u017eejo, da gibalni vzorci pilatesa pozitivno vplivajo na prebavni sistem, saj izbolj\u0161ujejo absorpcijo hranil, vplivajo na redno odvajanje blata in splo\u0161no zdravo prebavo. Zmanj\u0161evali naj bi potrebo po odvajalih in zdravilih za laj\u0161anje zgage, katerih dolgotrajna uporaba lahko povzro\u010da resne stranske u\u010dinke, kot so zasvojenostt, paraliza \u010drevesja, elektrolitsko neravnovesje in kroni\u010dna ledvi\u010dna bolezen.<\/p>\n\n\n\n

Dinami\u010dna nevromi\u0161i\u010dna stabilizacija (DNS)<\/strong><\/p>\n\n\n\n

DNS je terapevtski pristop, ki se osredoto\u010da na obnovo in izbolj\u0161anje naravnih vzorcev gibanja telesa. Vaje so namenjene optimizaciji delovanja mi\u0161i\u010dno-skeletnega sistema, izbolj\u0161anju stabilnosti, koordinacije in laj\u0161anju bole\u010din. Pri izvajanju vadbe je bistvenega pomena dihanje s trebu\u0161no prepono (diafragmo), ki lahko s pove\u010danjem stabilnosti jedra in s tem zmanj\u0161anjem pritiska na trebu\u0161ne organe posredno vpliva na izbolj\u0161anje delovanja prebavil.<\/p>\n\n\n\n

Kombinacija manualne visceralne manipulacije, s katero lahko pove\u010damo mobilnost in izbolj\u0161amo funkcijo notranjih organov, vadbe DNS in elementov joge lahko optimizira zdravje prebavil in zmanj\u0161a gastrointestinalne te\u017eave.<\/p>\n\n\n <\/div>\n\n

\n
\"\u017denska,<\/figure>\n<\/div>\n\n
\n \n\n

Raztezne vaje<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Elasti\u010dnost trebu\u0161nih mi\u0161ic, ki jo pridobimo in izbolj\u0161amo z raztezanjem, pomaga pri laj\u0161anju te\u017eav pri zaprtju. Z izvajanjem razteznih vaj med drugim vplivamo na gibljivost gastrointestinalnega trakta in visceralnih organov, ki predstavljajo pomemben del pri usklajenem delovanju prebavnega sistema.<\/p>\n\n\n\n

Strokovnjaki trdijo, da blagi razteg sprednje trebu\u0161ne stene ustvari ve\u010d prostora za dvanajsternik in omogo\u010da popolno delovanje diafragme, ki je nujna za izlo\u010danje blata in prepre\u010devanje refluksa \u017eelod\u010dne kisline.<\/p>\n\n\n\n

Vloga telesne aktivnosti pri starej\u0161ih<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Telesna aktivnost pomembno vpliva na zdravje prebavnega sistema pri starej\u0161ih ljudeh. Staranje prina\u0161a \u0161tevilne fiziolo\u0161ke spremembe, ki lahko vplivajo na prebavo. Vendar pa lahko redna telesna aktivnost pomaga ubla\u017eiti nekatere od teh u\u010dinkov.<\/p>\n\n\n\n

S staranjem se tveganje za prebavne te\u017eave pove\u010da, ker mi\u0161ice, ki nadzorujejo gibanje po\u017eiralnika, postanejo \u0161ibkej\u0161e, kar lahko povzro\u010di te\u017eave pri po\u017eiranju. Prav tako se zmanj\u0161a elasti\u010dnost \u017eelodca, kar lahko vpliva na hitrost praznjenja \u017eelodca. Te spremembe lahko pove\u010dajo tveganje za prebavne te\u017eave, kot so zaprtje, pepti\u010dni ulkus in bakterijsko prera\u0161\u010danje tankega \u010drevesa (SIBO). S staranjem se upo\u010dasni tudi presnova, kar lahko privede do pove\u010danja telesne te\u017ee in pove\u010danega tveganja za presnovne bolezni. Redna telesna aktivnost pomaga ohranjati prebavni sistem v dobrem stanju tudi pri starej\u0161ih ljudeh, saj pospe\u0161uje prekrvavitev v prebavilih.<\/p>\n\n\n\n

Nenazadnje, telesna aktivnost prispeva tudi k bolj\u0161emu kognitivnemu zdravju, kar posredno vpliva na zdravje prebavnega sistema.<\/p>\n\n\n\n

5. Smernice za telesno dejavnost<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Vsaka oblika telesne aktivnosti pozitivno vpliva na prebavni sistem. Vklju\u010ditev vadbe v vsakodnevno rutino pomaga izbolj\u0161ati peristaltiko, vzdr\u017eevati zdravo telesno te\u017eo in zmanj\u0161uje tveganje za razvoj prebavnih motenj.<\/p>\n\n\n\n

Redna telesna aktivnost prispeva k bolj\u0161emu in dalj\u0161emu \u017eivljenju, zato Svetovna zdravstvena organizacija priporo\u010da vsakodnevno vklju\u010devanje telesne aktivnosti v na\u0161 vsakdan.<\/p>\n\n\n\n

Zakaj je telesna dejavnost priporo\u010dljiva za odrasle (med 18 \u2013 64 let)?<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

    \n
  • stopnja umrljivosti se zmanj\u0161a <\/li>\n\n\n\n
  • prepre\u010devanje bolezni srca in o\u017eilja,<\/li>\n\n\n\n
  • krvni tlak se uravnava,<\/li>\n\n\n\n
  • zmanj\u0161a tveganje za sladkorno bolezen tipa 2 in nekatera novonastala rakava obolenja,<\/li>\n\n\n\n
  • izbolj\u0161a du\u0161evno zdravje in kognitivne funkcije,<\/li>\n\n\n\n
  • vpliva na debelost,<\/li>\n\n\n\n
  • izbolj\u0161a spanec.<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n

    Za odrasle je priporo\u010dljivo vsaj 150 \u2013 300 minut zmerno intenzivne, aerobne telesne dejavnosti ali vsaj 75-100 minut visoko intenzivne, aerobne telesne dejavnosti ali enakovredna kombinacija telesne dejavnosti obeh intenzivnosti. Vsaj 2 krat ali ve\u010dkrat na teden je treba izvajati vaje za krepitev vseh ve\u010djih mi\u0161i\u010dnih skupin.<\/p>\n\n\n <\/div>\n\n

    \n
    \"\u017denska<\/figure>\n<\/div>\n\n
    \n \n\n

    Odraslim se priporo\u010da, da vadbo za\u010dnejo z majhno koli\u010dino telesne aktivnosti, nato pa postopoma pove\u010dujejo pogostost, intenzivnost in trajanje vadbe. Pri tem je potrebno poudariti, da imajo vaje z blago do zmerno intenzivnostjo pomembno vlogo pri ohranjanju zdravja \u010drevesja. Pri visoko intenzivni vadbi se zmanj\u0161a pretok krvi v prebavilih in pove\u010da pritisk na trebu\u0161ne organe, kar lahko povzro\u010di zgago, slabost, bruhanje, bole\u010dine v trebuhu, drisko in celo krvavitev iz prebavil. Zato je pomembno postopno pove\u010devanje intenzivnosti in ustrezno prilagajanje vadbe glede na telesno pripravljenost posameznika.<\/p>\n\n\n\n

    Posameznik se naj posvetuje s fizioterapevtom o vrsti in koli\u010dini telesne dejavnosti, ki je zanj primerna glede na njegove individualne potrebe, funkcionalne omejitve, farmakolo\u0161ko terapijo in splo\u0161ni cilj rehabilitacije oziroma zdravljenja.<\/p>\n\n\n\n

    Vsaka vrsta vadbe (skupinska ali individualna) ima specifi\u010dne u\u010dinke, ki lahko prispevajo k bolj\u0161em zdravju prebavil. Zato je vklju\u010devanje telesne dejavnosti v vsakdanje \u017eivljenje klju\u010dno za ohranjanje in izbolj\u0161anje zdravja. Ne glede na vrsto aktivnosti je pomembno, da je prilagojena zmo\u017enosti posameznika in da v aktivnosti u\u017eiva. <\/p>\n\n\n <\/div>\n\n

    \n \n\n

    Literatura<\/strong><\/p>\n\n\n\n

      \n
    1. Aya, V., Fl\u00f3rez, A., Perez, L., & Ram\u00edrez, J. D. (2021). Association between physical activity and changes in intestinal microbiota composition: A systematic review. PLoS ONE, 16(2 February), 1\u201321. https:\/\/doi.org\/10.1371\/journal.pone.0247039<\/li>\n\n\n\n
    2. Bhikha, P. R. (2016). Yoga and Pilates : analysing the rewards. July, 1\u201312.<\/li>\n\n\n\n
    3. Boyle, T., Keegel, T., Bull, F., Heyworth, J., & Fritschi, L. (2012). Physical activity and risks of proximal and distal colon cancers: A systematic review and meta-analysis. Journal of the National Cancer Institute, 104(20), 1548\u20131561. https:\/\/doi.org\/10.1093\/jnci\/djs354<\/li>\n\n\n\n
    4. Brouns, F., & Beckers, E. (1993). Is the Gut an Athletic Organ? Sports Medicine, 15(4), 242\u2013257. https:\/\/doi.org\/10.2165\/00007256-199315040-00003<\/li>\n\n\n\n
    5. Bull, F. C., Al-Ansari, S. S., Biddle, S., Borodulin, K., Buman, M. P., Cardon, G., Carty, C., Chaput, J. P., Chastin, S., Chou, R., Dempsey, P. C., Dipietro, L., Ekelund, U., Firth, J., Friedenreich, C. M., Garcia, L., Gichu, M., Jago, R., Katzmarzyk, P. T., \u2026 Willumsen, J. F. (2020). World Health Organization 2020 guidelines on physical activity and sedentary behaviour. British Journal of Sports Medicine, 54(24), 1451\u20131462. https:\/\/doi.org\/10.1136\/bjsports-2020-102955<\/li>\n\n\n\n
    6. Campaniello, D., Corbo, M. R., Sinigaglia, M., Speranza, B., Racioppo, A., Altieri, C., & Bevilacqua, A. (2022). How Diet and Physical Activity Modulate Gut Microbiota: Evidence, and Perspectives. Nutrients, 14(12). https:\/\/doi.org\/10.3390\/nu14122456<\/li>\n\n\n\n
    7. Celiac Disease and Physical Activity. (2009). Celiac.com. Dostopno na: https:\/\/www.celiac.com\/celiac-disease\/celiac-disease-and-physical-activity-r1447\/ (08.08.2024)<\/li>\n\n\n\n
    8. Chen, J., Ruan, X., Fu, T., Lu, S., Gill, D., He, Z., Burgess, S., Giovannucci, E. L., Larsson, S. C., Deng, M., Yuan, S., & Li, X. (2024). Sedentary lifestyle, physical activity, and gastrointestinal diseases: evidence from mendelian randomization analysis. EBioMedicine, 103, 105110. https:\/\/doi.org\/10.1016\/j.ebiom.2024.105110<\/li>\n\n\n\n
    9. Corrigendum to: \u201cMuscle-Organ Crosstalk: The Emerging Roles of Myokines.\u201d (2021). Endocrine Reviews, 42(1), 97\u201399. https:\/\/doi.org\/10.1210\/endrev\/bnaa024<\/li>\n\n\n\n
    10. Costa, R. J. S., Cam\u00f5es-Costa, V., Snipe, R. M. J., Dixon, D., Russo, I., & Huschtscha, Z. (2019). Impact of exercise-induced hypohydration on gastrointestinal integrity, function, symptoms, and systemic endotoxin and inflammatory profile. Journal of Applied Physiology, 126(5), 1281\u20131291. https:\/\/doi.org\/10.1152\/japplphysiol.01032.2018<\/li>\n\n\n\n
    11. Cryan, J. F., & Dinan, T. G. (2012). Mind-altering microorganisms: The impact of the gut microbiota on brain and behaviour. Nature Reviews Neuroscience, 13(10), 701\u2013712. https:\/\/doi.org\/10.1038\/nrn3346<\/li>\n\n\n\n
    12. De Oliveira, E. P., & Burini, R. C. (2009). The impact of physical exercise on the gastrointestinal tract. Current Opinion in Clinical Nutrition and Metabolic Care, 12(5), 533\u2013538. https:\/\/doi.org\/10.1097\/MCO.0b013e32832e6776<\/li>\n\n\n\n
    13. Dukas, L. (2003). Association between physical activity, fiber intake, and other lifestyle variables and constipation in a study of women. The American Journal of Gastroenterology, 98(8), 1790\u20131796. https:\/\/doi.org\/10.1016\/s0002-9270(03)00442-8<\/li>\n\n\n\n
    14. Exercise for digestion_ Yoga, stretching, walking, breathing exercises. (n.d.). Dostopno na: https:\/\/www.medicalnewstoday.com\/articles\/exercises-to-help-digestion (07.08.2024)<\/li>\n\n\n\n
    15. Garber, C. E., Blissmer, B., Deschenes, M. R., Franklin, B. A., Lamonte, M. J., Lee, I. M., Nieman, D. C., & Swain, D. P. (2011). Quantity and quality of exercise for developing and maintaining cardiorespiratory, musculoskeletal, and neuromotor fitness in apparently healthy adults: Guidance for prescribing exercise. Medicine and Science in Sports and Exercise, 43(7), 1334\u20131359. https:\/\/doi.org\/10.1249\/MSS.0b013e318213fefb<\/li>\n\n\n\n
    16. Johannesson, E. (2018). Irritable bowel syndrome and Physical activity.<\/li>\n\n\n\n
    17. Gastroenterology and Hepatology, 11(12), 817\u2013825.Laurens, C., Bergouignan, A., & Moro, C. (2020). Exercise-Released Myokines in the Control of Energy Metabolism. Frontiers in Physiology, 11. https:\/\/doi.org\/10.3389\/fphys.2020.00091<\/li>\n\n\n\n
    18. Leal, L. G., Lopes, M. A., & Batista Jr, M. L. (2018). Physical exercise-induced myokines and muscle-adipose tissue crosstalk: a review of current knowledge and the implications for health and metabolic diseases. Frontiers in physiology, 9, 1307.<\/li>\n\n\n\n
    19. Maccadanza, R. (2004). Stretching Basics. Sterling Publishing Company, Inc..<\/li>\n\n\n\n
    20. Maughan, R. J., Shirreffs, S. M., Merson, S. J., & Horswill, C. A. (2005). Fluid and electrolyte balance in elite male football (soccer) players training in a cool environment. Journal of Sports Sciences, 23(1), 73\u201379. https:\/\/doi.org\/10.1080\/02640410410001730115<\/li>\n\n\n\n
    21. Mayer, E. A. (2011). Gut feelings: The emerging biology of gut-“brain communication. Nature Reviews Neuroscience, 12(8), 453\u2013466. https:\/\/doi.org\/10.1038\/nrn3071<\/li>\n\n\n\n
    22. Merck Manual. (2024). Effects of aging on the digestive system. Dostopno na: https:\/\/www.merckmanuals.com\/home\/digestive-disorders\/biology-of-the-digestive-system\/effects-of-aging-on-the-digestive-system (08.08.2024)<\/li>\n\n\n\n
    23. Moloney, R. D., Johnson, A. C., O\u2019Mahony, S. M., Dinan, T. G., Greenwood-Van Meerveld, B., & Cryan, J. F. (2016). Stress and the Microbiota-Gut-Brain Axis in Visceral PaRelevance to Irritable Bowel Syndrome. CNS Neuroscience and Therapeutics, 22(2), 102\u2013117. https:\/\/doi.org\/10.1111\/cns.12490<\/li>\n\n\n\n
    24. Monda, V., Villano, I., Messina, A., Valenzano, A., Esposito, T., Moscatelli, F., Viggiano, A., Cibelli, G., Chieffi, S., Monda, M., & Messina, G. (2017). Exercise modifies the gut microbiota with positive health effects. Oxidative Medicine and Cellular Longevity, 2017. https:\/\/doi.org\/10.1155\/2017\/3831972<\/li>\n\n\n\n
    25. Peters, H. P. F., De Vries, W. R., Vanberge-Henegouwen, G. P., & Akkermans, L. M. A. (2001). Potential benefits and hazards of physical activity and exercise on the gastrointestinal tract. Gut, 48(3), 435\u2013439. https:\/\/doi.org\/10.1136\/gut.48.3.435<\/li>\n\n\n\n
    26. Pinkas, M.; Brzozowski, T. The Role of the Myokine Irisin in the Protection and Carcinogenesis of the Gastrointestinal Tract. Antioxidants 2024, 13, 413. https:\/\/doi.org\/10.3390\/antiox13040413<\/li>\n\n\n\n
    27. Rabieezadeh, A., Mahdavinejad, R., Sedehi, M. et al. The effects of an 8-week dynamic neuromuscular stabilization exercise on pain, functional disability, and quality of life in individuals with non-specific chronic low back pain: a randomized clinical trial with a two-month follow-up study. BMC Sports Sci Med Rehabil 16, 161 (2024). https:\/\/doi.org\/10.1186\/s13102-024-00948-9<\/li>\n\n\n\n
    28. Radziszewska, M., Smarkusz-Zarzecka, J., & Ostrowska, L. (2023). Nutrition, Physical Activity and Supplementation in Irritable Bowel Syndrome. Nutrients, 15(16). https:\/\/doi.org\/10.3390\/nu15163662<\/li>\n\n\n\n
    29. Ramos, C., Gibson, G. R., Walton, G. E., Magistro, D., Kinnear, W., & Hunter, K. (2022). Systematic Review of the Effects of Exercise and Physical Activity on the Gut Microbiome of Older Adults. Nutrients, 14(3), 1\u201318. https:\/\/doi.org\/10.3390\/nu14030674<\/li>\n\n\n\n
    30. Rothschild, J. A., Kilding, A. E., & Plews, D. J. (2020). What should i eat before exercise? Pre-exercise nutrition and the response to endurance exercise: Current prospective and future directions. Nutrients, 12(11), 1\u201323. https:\/\/doi.org\/10.3390\/nu12113473<\/li>\n\n\n\n
    31. Ryu, S., Chang, Y., Jung, H. S., Yun, K. E., Kwon, M. J., Choi, Y., Kim, C. W., Cho, J., Suh, B. S., Cho, Y. K., Chung, E. C., Shin, H., & Kim, Y. S. (2015). Relationship of sitting time and physical activity with non-alcoholic fatty liver disease. Journal of Hepatology, 63(5), 1229\u20131237. https:\/\/doi.org\/10.1016\/j.jhep.2015.07.010<\/li>\n\n\n\n
    32. Sanders, M. E., Merenstein, D., Merrifield, C. A., & Hutkins, R. (2018). Probiotics for human use. Nutrition bulletin, 43(3), 212-225. https:\/\/doi.org\/10.1111\/nbu.12334<\/li>\n\n\n\n
    33. Simr\u00e9n, M., M\u00e5nsson, A., Langkilde, A. M., Svedlund, J., Abrahamsson, H., Bengtsson, U., & Bj\u00f6rnsson, E. S. (2001). Food-related gastrointestinal symptoms in the irritable bowel syndrome. Digestion, 63(2), 108\u2013115. https:\/\/doi.org\/10.1159\/000051878<\/li>\n\n\n\n
    34. Strasser, B. (2012). Physical activity in obesity and metabolic syndrome. Annals of the New York Academy of Sciences, 1281(1), 141\u2013159. doi:10.1111\/j.1749-6632.2012.06785.x<\/li>\n\n\n\n
    35. The Psychology of Celiac Disease: Understanding the Psychological Challenges of Celiac Disease and Strategies for Overcoming these Barriers. Celiac.com. Dostopno na: https:\/\/www.celiac.com\/celiac-disease\/the-psychology-of-celiac-disease-understanding-the-psychological-challenges-of-celiac-disease-and-strategies-for-overcoming-these-barriers-r4830\/ (08.08.2024)<\/li>\n\n\n\n
    36. Trost, S. G., Blair, S. N., & Khan, K. M. (2014). Physical inactivity remains the greatest public health problem of the 21st century: Evidence, improved methods and solutions using the \u201c7 investments that work\u201d as a framework. British Journal of Sports Medicine, 48(3), 169\u2013170. https:\/\/doi.org\/10.1136\/bjsports-2013-093372<\/li>\n\n\n\n
    37. Trust your Gut: Visceral Manipulation for Digestive Disorders (2019). Dostopno na: https:\/\/www.nhpcanada.org\/NHPC-Blog\/Trust-your-Gut-Visceral-Manipulation-for-Digestive-Disorders<\/li>\n\n\n\n
    38. Watts, C. (2018). Yoga therapy for digestive health. Singing Dragon.<\/li>\n\n\n\n
    39. Wolin, K. Y., Yan, Y., Colditz, G. A., & Lee, I. M. (2009). Physical activity and colon cancer prevention: A meta-analysis. British Journal of Cancer, 100(4), 611\u2013616. https:\/\/doi.org\/10.1038\/sj.bjc.6604917<\/li>\n\n\n\n
    40. Xie, F., You, Y., Huang, J., Guan, C., Chen, Z., Fang, M., … & Han, J. (2021). Association between physical activity and digestive-system cancer: An updated systematic review and meta-analysis. Journal of sport and health science<\/em>, 10<\/em>(1), 4-13.<\/li>\n<\/ol>\n\n\n <\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

      Pomanjkanje telesne aktivnosti je povezano z razli\u010dnimi prebavnimi te\u017eavami. Preberite, katere telesne aktivnosti pomagajo ohranjati delovanje prebave.<\/p>\n","protected":false},"author":38548,"featured_media":218096,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"footnotes":"[]"},"categories":[70],"tags":[],"class_list":["post-218157","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-prebava"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/218157","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/38548"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=218157"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/218157\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":218328,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/218157\/revisions\/218328"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/218096"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=218157"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=218157"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=218157"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}