{"id":220622,"date":"2025-04-23T12:08:42","date_gmt":"2025-04-23T10:08:42","guid":{"rendered":"https:\/\/www.donat.com\/?p=220622"},"modified":"2026-04-09T09:40:01","modified_gmt":"2026-04-09T07:40:01","slug":"10-presenetljivih-dejstev-o-tvojem-crevesju","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/10-presenetljivih-dejstev-o-tvojem-crevesju\/","title":{"rendered":"10 presenetljivih dejstev o tvojem \u010drevesju"},"content":{"rendered":"<div id=\"\" class=\"blog-text-section  \">\n    \n\n<h2 class=\"wp-block-heading\">1. Tvoje \u010drevesje je dom ve\u010d deset bilijonov mikroorganizmov<\/h2>\n\n\n\n<p>\u010crevesje ni le del cevi, po kateri hrana potuje, se prebavi in absorbira, temve\u010d je tudi kompleksen ekosistem ve\u010d deset bilijonov mikroorganizmov. Sem spadajo bakterije, virusi, arheje, glive in celo enoceli\u010dni paraziti. <strong>Nekatere ocene ka\u017eejo, da je \u0161tevilo mikrobnih celic v na\u0161em telesu pribli\u017eno enako \u0161tevilu na\u0161ih lastnih celic \u2013 okoli 38 bilijonov.<\/strong> Skupna masa mikroorganizmov v \u010drevesju lahko dose\u017ee tudi do 2 kilograma, kar je primerljivo z maso ve\u010djih organov, kot so jetra ali mo\u017egani.<\/p>\n\n\n    <\/div>\n\n<div id=\"\" class=\"blog-text-section  \">\n    \n\n<h2 class=\"wp-block-heading\">2. \u010crevesje kot \u201cskriti organ\u201d<\/h2>\n\n\n\n<p>Mikrobiota ni le pasivni stanovalec na\u0161ega \u010drevesja, temve\u010d \u017eivi v <strong>simbiotskem odnosu<\/strong> s \u010dlovekom in mo\u010dno vpliva na skoraj vse vidike na\u0161ega zdravja. Njena sestava in aktivnost vplivata na:<\/p>\n\n\n\n<ul class=\"wp-block-list\">\n<li>presnovo (sodeluje pri razgradnji kompleksnih ogljikovih hidratov, poru\u0161ena \u010drevesna mikrobiota lahko prispeva k debelosti, inzulinski odpornosti, sladkorni bolezni tipa 2 \u2026),<\/li>\n\n\n\n<li>delovanje imunskega sistema,<\/li>\n\n\n\n<li>delovanje mo\u017eganov ter du\u0161evno in \u010dustveno stanje,<\/li>\n\n\n\n<li>zdravje srca in o\u017eilja,<\/li>\n\n\n\n<li>sposobnost prebave (sinteza vitaminov, prebava vlaknin)<\/li>\n\n\n\n<li>odziv na zdravila,<\/li>\n\n\n\n<li>zdravje drugih organov (ko\u017ee, jeter \u2026).<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n<p>\u010ceprav mikrobiota ni organ v anatomskem smislu, jo znanstveniki zaradi njene klju\u010dne vloge pri presnovi, imunskem sistemu in ohranjanju telesnega ravnovesja pogosto imenujejo \u201cskriti organ\u201d.<\/p>\n\n\n    <\/div>\n\n\n<figure class=\"wp-block-image size-large\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"1024\" height=\"683\" src=\"https:\/\/www.donat.com\/wp-content\/uploads\/2025\/04\/Donat_UrsaPremik_31408-s_CREVKA-copy-1-1024x683.webp\" alt=\"Mo\u0161ki in \u017eenska v kuhinji kuhata zdravo hrano, ki mo\u010dno vpliva na oblikovanje \u010drevesne mikrobiote.\" class=\"wp-image-220613\" srcset=\"https:\/\/www.donat.com\/wp-content\/uploads\/2025\/04\/Donat_UrsaPremik_31408-s_CREVKA-copy-1-1024x683.webp 1024w, https:\/\/www.donat.com\/wp-content\/uploads\/2025\/04\/Donat_UrsaPremik_31408-s_CREVKA-copy-1-300x200.webp 300w, https:\/\/www.donat.com\/wp-content\/uploads\/2025\/04\/Donat_UrsaPremik_31408-s_CREVKA-copy-1-1536x1025.webp 1536w, https:\/\/www.donat.com\/wp-content\/uploads\/2025\/04\/Donat_UrsaPremik_31408-s_CREVKA-copy-1-150x100.webp 150w, https:\/\/www.donat.com\/wp-content\/uploads\/2025\/04\/Donat_UrsaPremik_31408-s_CREVKA-copy-1-750x500.webp 750w, https:\/\/www.donat.com\/wp-content\/uploads\/2025\/04\/Donat_UrsaPremik_31408-s_CREVKA-copy-1-900x600.webp 900w, https:\/\/www.donat.com\/wp-content\/uploads\/2025\/04\/Donat_UrsaPremik_31408-s_CREVKA-copy-1.webp 1920w\" sizes=\"auto, (max-width: 1024px) 100vw, 1024px\" \/><\/figure>\n\n\n<div id=\"\" class=\"blog-text-section  \">\n    \n\n<h2 class=\"wp-block-heading\">3. Prehrana kot selektivna sila<\/h2>\n\n\n\n<p>Prehrana je eden najmo\u010dnej\u0161ih dejavnikov okolja, ki lahko v zelo kratkem \u010dasu \u2013 \u017ee v enem do dveh dneh \u2013 bistveno spremeni sestavo, raznolikost in funkcionalnost \u010drevesne mikrobiote. To, kar zau\u017eijemo, ne prehranjuje le nas, temve\u010d tudi bilijone bakterij, ki prebivajo v na\u0161em \u010drevesju.<\/p>\n\n\n\n<p>Hrana torej deluje kot selektivna sila, ki spodbuja rast dolo\u010denih vrst bakterij, druge pa zavira.&nbsp;Na primer, prehrana bogata z vlakninami spodbuja rast bakterij, ki proizvajajo protivnetne presnovke, medtem ko lahko prehrana z veliko nasi\u010denih ma\u0161\u010dob spodbuja rast provnetnih bakterijskih vrst.<\/p>\n\n\n\n<p>Na\u0161e \u010drevesne bakterije se namre\u010d borijo za prostor in hranila. Zato so prehranske intervencije eden naju\u010dinkovitej\u0161ih na\u010dinov, kako lahko dolgoro\u010dno vplivamo na zdravje mikrobiote in s tem tudi na lastno zdravje.<\/p>\n\n\n    <\/div>\n\n<div id=\"\" class=\"blog-text-section  \">\n    \n\n<h2 class=\"wp-block-heading\">4. \u010crevesje so na\u0161i drugi mo\u017egani<\/h2>\n\n\n\n<p>Stena \u010drevesja je prepletena z mre\u017eo \u017eivcev iz pribli\u017eno 100 milijonov nevronov, kar je ve\u010d kot celotna hrbtenja\u010da. Ta \u017eiv\u010dni sistem se imenuje enteri\u010dni \u017eiv\u010dni sistem in omogo\u010da \u010drevesju, da se samostojno odziva, kr\u010di, usmerja prebavo, ne da bi za vsako stvar potreboval &#8216;ukaz&#8217; iz mo\u017eganov. Zaradi te svoje fascinantne lastnosti, da lahko deluje <strong>samostojno je znan tudi kot \u00bbdrugi mo\u017egani\u00ab.<\/strong><\/p>\n\n\n    <\/div>\n\n<div id=\"\" class=\"blog-text-section  \">\n    \n\n<h2 class=\"wp-block-heading\">5. Raznolikost in stabilnost: skrivnosti zdrave mikrobiote<\/h2>\n\n\n\n<p>Najpomembnej\u0161i lastnosti \u010drevesne mikrobiote sta <strong>raznolikost in stabilnost<\/strong>. Tako kot v rastlinskih in \u017eivalskih ekosistemih, velja tudi za \u010drevesje: <strong>ve\u010dja kot je raznolikost, bolj zdravo je okolje.<\/strong> \u010ce na polju gojimo samo eno rastlino (monokulturo), postane zemlja iz\u010drpana in bolj dovzetna za \u0161kodljivce in bolezni. \u010ce pa posadimo razli\u010dne vrste rastlin, postane zemlja bolj bogata, odpornej\u0161a in bolj rodovitna.<\/p>\n\n\n\n<p>Enako velja za na\u0161e \u010drevesje \u2013 <strong>\u010de v njem prevladuje le nekaj vrst bakterij,<\/strong> postane manj odporno, ve\u010dja je mo\u017enost za vnetja, prebavne te\u017eave in bolezni. <strong>\u010ce pa poskrbimo za raznolikost mikrobiote<\/strong> s pestro prehrano (vlaknine, fermentirana \u017eivila, polnovredna \u017eivila), ustvarimo zdravo notranje okolje, ki podpira na\u0161e zdravje.<\/p>\n\n\n    <\/div>\n\n<div class=\"wp-block-image\">\n<figure class=\"aligncenter size-large\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"683\" height=\"1024\" src=\"https:\/\/www.donat.com\/wp-content\/uploads\/2025\/04\/donat-digital-2023-16-1-683x1024.webp\" alt=\"Obrok na mizi, ki je sestavljen iz raznolike prehrane, ki podpira raznolikost mikrobiote.\" class=\"wp-image-220606\" srcset=\"https:\/\/www.donat.com\/wp-content\/uploads\/2025\/04\/donat-digital-2023-16-1-683x1024.webp 683w, https:\/\/www.donat.com\/wp-content\/uploads\/2025\/04\/donat-digital-2023-16-1-200x300.webp 200w, https:\/\/www.donat.com\/wp-content\/uploads\/2025\/04\/donat-digital-2023-16-1-1024x1536.webp 1024w, https:\/\/www.donat.com\/wp-content\/uploads\/2025\/04\/donat-digital-2023-16-1-1365x2048.webp 1365w, https:\/\/www.donat.com\/wp-content\/uploads\/2025\/04\/donat-digital-2023-16-1-600x900.webp 600w, https:\/\/www.donat.com\/wp-content\/uploads\/2025\/04\/donat-digital-2023-16-1-67x100.webp 67w, https:\/\/www.donat.com\/wp-content\/uploads\/2025\/04\/donat-digital-2023-16-1-750x1125.webp 750w, https:\/\/www.donat.com\/wp-content\/uploads\/2025\/04\/donat-digital-2023-16-1-900x1350.webp 900w, https:\/\/www.donat.com\/wp-content\/uploads\/2025\/04\/donat-digital-2023-16-1-scaled.webp 1707w\" sizes=\"auto, (max-width: 683px) 100vw, 683px\" \/><\/figure>\n<\/div>\n\n<div id=\"\" class=\"blog-text-section  \">\n    \n\n<h2 class=\"wp-block-heading\">6. V \u010drevesju je ve\u010d kot 70 % celic imunskega sistema, kar ka\u017ee, da je ta organ eden<br>najpomembnej\u0161ih branilcev na\u0161ega zdravja.<\/h2>\n\n\n\n<p>Tu namre\u010d poteka najve\u010dja izmenjava med zunanjostjo in notranjostjo telesa, zato imunske celice ves \u010das \u201cpatrulirajo\u201d, so na pre\u017ei in zaznavajo morebitne gro\u017enje.&nbsp;\u010crevesna mikrobiota skupaj z njenimi presnovki uravnava tudi delovanje imunskega sistema &#8211; kdaj in kako se imunski sistem odzove in mu tako omogo\u010di, da nas \u0161\u010diti pred nevarnostmi, a hkrati se ne odzove pretirano (kot pri alergijah in avtoimunih boleznih)<\/p>\n\n\n\n<p>\u010crevesna stena s svojo sluznico deluje tudi kot fizi\u010dna pregrada in je <strong>prva obrambna linija<\/strong>, ki prepre\u010duje vdor \u0161kodljivih snovi, patogenih bakterij in toksinov v telo.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p>Zato je <strong>zdrava \u010drevesna mikrobiota klju\u010dna za mo\u010dan in uravnote\u017een imunski sistem<\/strong>. \u010ce je mikrobiota poru\u0161ena, je oslabljen tudi imunski sistem, kar pove\u010da tveganje za obolenja. Lahko pa je tudi prekomerno aktivna, kar se izka\u017ee pri alergijah, atopi\u010dnemu dermatitisu \u2026<\/p>\n\n\n    <\/div>\n\n<div id=\"\" class=\"blog-text-section  \">\n    \n\n<h2 class=\"wp-block-heading\">7. V \u010drevesju se proizvede 90-95 % vsega serotonina, nevrotransmiterja, ki ga imenujemo<br>tudi \u201chormon sre\u010de\u201d.<\/h2>\n\n\n\n<p>\u010ceprav serotonin najbolj povezujemo z mo\u017egani in razpolo\u017eenjem, se ga ve\u010dina dejansko ustvari v <strong>\u010drevesnih celicah in s pomo\u010djo presnovkov mikrobiote.<\/strong> Serotonin ima v telesu \u0161tevilne funkcije, od <strong>uravnavanja spanja, apetita, prebave, razpolo\u017eenja in celo praga bole\u010dine<\/strong>. V \u010drevesju vpliva tudi na gibanje prebavne cevi (peristaltiko) in pomaga, da se hrana in odpadne snovi premikajo naprej.<\/p>\n\n\n\n<p>\u010ceprav serotonin, proizveden v \u010drevesju, ne more prehajati skozi krvno mo\u017egansko pregrado in ne vpliva neposredno na raven serotonina v mo\u017eganih, raziskave ka\u017eejo, da lahko <strong>neravnovesje v mikrobioti vpliva na serotoninsko signalizacijo<\/strong>, kar je lahko povezano z depresijo,<br>anksioznostjo in drugimi du\u0161evnimi te\u017eavami.<\/p>\n\n\n    <\/div>\n\n\n<figure class=\"wp-block-image size-large\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"1024\" height=\"683\" src=\"https:\/\/www.donat.com\/wp-content\/uploads\/2025\/04\/shutterstock_1785633386-1-1024x683.webp\" alt=\"Mama in h\u010derka v kuhinji pripravljata obrok, poln vlaknin, ki bo h\u010derki pomagal razviti raznoliko mikrobioto.\" class=\"wp-image-220599\" srcset=\"https:\/\/www.donat.com\/wp-content\/uploads\/2025\/04\/shutterstock_1785633386-1-1024x683.webp 1024w, https:\/\/www.donat.com\/wp-content\/uploads\/2025\/04\/shutterstock_1785633386-1-300x200.webp 300w, https:\/\/www.donat.com\/wp-content\/uploads\/2025\/04\/shutterstock_1785633386-1-1536x1024.webp 1536w, https:\/\/www.donat.com\/wp-content\/uploads\/2025\/04\/shutterstock_1785633386-1-150x100.webp 150w, https:\/\/www.donat.com\/wp-content\/uploads\/2025\/04\/shutterstock_1785633386-1-750x500.webp 750w, https:\/\/www.donat.com\/wp-content\/uploads\/2025\/04\/shutterstock_1785633386-1-900x600.webp 900w, https:\/\/www.donat.com\/wp-content\/uploads\/2025\/04\/shutterstock_1785633386-1.webp 1920w\" sizes=\"auto, (max-width: 1024px) 100vw, 1024px\" \/><\/figure>\n\n\n<div id=\"\" class=\"blog-text-section  \">\n    \n\n<h2 class=\"wp-block-heading\">8. Mikrobiota se za\u010dne oblikovati ob rojstvu in postane stabilna&nbsp; okoli 3. leta starosti<\/h2>\n\n\n\n<p>Mikrobiota se za\u010dne pospe\u0161eno oblikovati \u017ee ob rojstvu, ko novorojen\u010dek prvi\u010d pride v stik z zunanjim svetom (\u010deprav nekateri raziskovalci domnevajo, da se dolo\u010deni mikrobi pojavijo \u017ee prej v maternici). Najprej s porodom (vaginalni ali carski rez), nato pa s prehrano (dojenje, formula, uvajanje goste hrane).<\/p>\n\n\n\n<p>Okoli <strong>tretjega leta postane mikrobiota bolj stabilna in funkcionalno podobna mikrobioti odraslih,<\/strong> vendar ostaja dovzetna za spremembe. Zato zdrava, raznolika prehrana v otro\u0161tvu ne vpliva le na rast in razvoj, temve\u010d tudi na sestavo \u010drevesne mikrobiote, kar dolgoro\u010dno vpliva na odpornost, presnovo in psihofizi\u010dno ravnovesje. Na primer, otroci z ve\u010djim vnosom vlaknin in fermentiranih \u017eivil ka\u017eejo bolj raznoliko mikrobioto in manj\u0161e tveganje za alergijske bolezni.<\/p>\n\n\n\n<p>Zato je za razvoj robustne in raznolike mikrobiote izjemno pomembno, da je prehrana v teh zgodnjih letih raznolika, bogata s prebiotiki (vlaknine), probiotiki (fermentirana \u017eivila) in minimalno predelana.<\/p>\n\n\n    <\/div>\n\n<div id=\"\" class=\"blog-text-section  \">\n    \n\n<h2 class=\"wp-block-heading\">9. \u010crevesno-mo\u017eganska os &#8211; podro\u010dje, ki je v zadnjem desetletju eksplodiralo v raziskavah<\/h2>\n\n\n\n<p>\u010crevesje in mo\u017egani so tesno povezani prek \u010drevesno-mo\u017eganske osi, kompleksne komunikacijske poti, ki poteka v obe smeri. Komunikacija med mo\u017egani in \u010drevesjem poteka po ve\u010d vzporednih poteh: preko \u017eiv\u010dnega sistema (zlasti vagusnega \u017eivca), hormonskega sistema, imunskega sistema ter s pomo\u010djo presnovkov, ki jih proizvaja \u010drevesna mikrobiota.<\/p>\n\n\n\n<p>Ve\u010d o tem, kako stres in prehrana vplivata na povezavo med mo\u017egani in \u010drevesjem, si lahko preberete v <a href=\"https:\/\/www.donat.com\/sl\/premagajte-stres-in-pocasno-prebavo-s-pravo-prehrano\/\">tem \u010dlanku<\/a>.<\/p>\n\n\n    <\/div>\n\n<div id=\"\" class=\"blog-text-section  \">\n    \n\n<h2 class=\"wp-block-heading\">10. Prebivalci tvojega \u010drevesja sodelujejo pri uravnavanju telesne te\u017ee.<\/h2>\n\n\n\n<p>Vpliv mikrobiote na telesno te\u017eo poteka preko ve\u010d poti, hormonske signalizacije, presnovkov, vnetnih markerjev in celo prek vpliva na vedenje. Na primer preko lastnih presnovkov spodbujajo izlo\u010danje hormonov, kot sta GLP-1 in PYY, ki vplivata na apetit in sitost.<\/p>\n\n\n\n<p>Dolo\u010dene bakterije celo <strong>proizvajajo snovi, ki vplivajo na delovanje mo\u017eganov,<\/strong> kar lahko spremeni tvoje prehranske izbire in \u017eeljo po dolo\u010deni hrani, kot sta sladkor ali ma\u0161\u010doba. Poleg tega lahko mikrobiota vpliva na <strong>koli\u010dino energije, ki jo telo dejansko absorbira iz hrane,<\/strong> ter na to, kako se ta energija porabi ali shranjuje. Raziskave so pokazale, da imajo ljudje z manj raznoliko mikrobioto <strong>ve\u010dje tveganje za pridobivanje telesne te\u017ee<\/strong> in te\u017eave pri njenem uravnavanju.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p>Ve\u010d o tem kako poru\u0161ena \u010drevesna mikrobiota vpliva na kopi\u010denje kilogramov si lahko preberete <a href=\"https:\/\/www.donat.com\/sl\/zacaran-krog-porusena-crevesna-mikrobiota-in-kopicenje- kilogramov\/\">tukaj<\/a>.<\/p>\n\n\n    <\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>V \u010dlanku nutricionistka Simona Fabjan predstavi 10 dejstev o \u010drevesju. Ste vedeli, da je \u010drevesje dom ve\u010d deset bilijonov mikroorganizmov?<\/p>\n","protected":false},"author":256118,"featured_media":220627,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"footnotes":""},"categories":[70],"tags":[],"class_list":["post-220622","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-prebava"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/220622","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/256118"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=220622"}],"version-history":[{"count":7,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/220622\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":224645,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/220622\/revisions\/224645"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/220627"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=220622"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=220622"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=220622"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}