{"id":2893,"date":"2021-02-24T14:13:57","date_gmt":"2021-02-24T12:13:57","guid":{"rendered":"https:\/\/www.donat.com\/probiotics-and-digestive-health\/"},"modified":"2023-09-29T08:10:32","modified_gmt":"2023-09-29T06:10:32","slug":"probiotiki-in-zdravje-prebavil","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/probiotiki-in-zdravje-prebavil\/","title":{"rendered":"Probiotiki in zdravje prebavil"},"content":{"rendered":"
\n \n\n

Probiotiki, prebiotiki, simbiotiki, prehranske vlaknine, laktobacili, bifidobakterije. V zadnjih letih se veliko govori in pi\u0161e o teh pomembnih sestavinah sestavinah na\u0161e vsakdanje prehrane, ki so postale eden od simbolov zdravja in zdrave prehrane. Beseda probiotik, ki ozna\u010duje \u00bbkoristne\u00ab bakterije, se sicer uporablja od \u0161estdesetih let prej\u0161njega stoletja, po Svetovne zdravstvene organizacije pa ozna\u010duje \u017eive mikroorganizme (t. i. dobre bakterije), ki se naselijo v na\u0161em organizmu in imajo v primernih koli\u010dinah pozitiven vpliv na na\u0161e zdravje. <\/p>\n\n\n\n

Danes so probiotiki predmet \u0161tevilnih raziskav, njihovi blagodejni u\u010dinki na na\u0161 prebavni sistem in s tem na splo\u0161no zdravje pa so ob\u0161irno dokumentirani. Za odkritje probiotikov je zaslu\u017een ruski bakteriolog Ilja Me\u010dnikov, ki je opazil pozitiven u\u010dinek mikroorganizmov na zdravje, zlasti pri ljudeh, ki zau\u017eijejo veliko jogurta, kefirja in drugih izdelkov, ki vsebujejo mle\u010dnokislinske bakterije, oziroma fermentiranih \u017eivil.<\/p>\n\n\n\n

Ravnovesje med probiotiki in \u00bbslabimi\u00ab bakterijami<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Probiotiki imajo v prebavilih pomembno vlogo. Zagotavljajo potrebne pogoje za optimalno delovanje \u010drevesne mikroflore oz. skupek mikroorganizmov, ki naseljujejo zadnji del na\u0161ega prebavnega trakta oz. debelo \u010drevo. Tako je: v na\u0161em \u010drevesju domuje pribli\u017eno 38 bilijonov \u017eivih bakterij, med katerimi so tako koristne kot \u0161kodljive. Probiotiki spadajo med dobre bakterije, saj so klju\u010dni za zdravje prebavil.<\/p>\n\n\n <\/div>\n\n\n\n\n

\n
\n
\n
\n

Bistveno je poudariti, da \u010drevesje ni le prebavni organ, ampak tudi najpomembnej\u0161i organ obrambnega sistema telesa, saj se v njem nahaja kar okrog\u00a0 <\/span>70 % imunskega sistema<\/span><\/a>. <\/span><\/p>\n <\/div>\n <\/div>\n <\/div>\n<\/div>\n\n

\n \n\n

Pravo ravnovesje med probiotiki in \u00bbslabimi\u00ab bakterijami v \u010drevesju je torej pomembno za zdravje celotnega telesa. Poru\u0161ijo ga lahko sicer \u0161tevilni dejavniki, denimo: <\/p>\n\n\n\n

– stres, <\/p>\n\n\n\n

– nepravilna in neuravnote\u017eena prehrana, <\/p>\n\n\n\n

– psihofizi\u010dna iz\u010drpanost,<\/p>\n\n\n\n

– kroni\u010dne bolezni ali<\/p>\n\n\n\n

– jemanje zdravil, zlasti antibiotikov. <\/p>\n\n\n\n

Posledica poru\u0161enega ravnovesja je logi\u010dna: pove\u010dano \u0161tevilo \u00bbslabih\u00ab bakterij, ki pogosto vodi do \u0161tevilnih zdravstvenih te\u017eav. Najpogostej\u0161e med njimi so<\/p>\n\n\n\n

– driska, <\/p>\n\n\n\n

– zaprtje, <\/a><\/p>\n\n\n\n

– <\/a>napihnjenost<\/a>, <\/a><\/p>\n\n\n\n

– pomanjkanje pomembnih vitaminov in mineralov (zaradi omejene absorpcije v \u010drevesju) ter <\/p>\n\n\n\n

– oslabljeno delovanje obrambnega sistema. <\/p>\n\n\n\n

Blagodejni u\u010dinki \u00bbdobrih\u00ab bakterij \u2013 probiotikov<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Z napredkom znanosti in neprestanimi raziskavami se razkrivajo vedno nove koristi u\u017eivanja probiotikov, s tem pa se njihov pomen v vsakodnevni prehrani le \u0161e potrjuje. Med blagodejne u\u010dinke probiotikov \u0161tejemo predvsem naslednje:<\/p>\n\n\n\n

  • prepre\u010dujejo rast \u00bbslabih\u00ab bakterij;<\/li>
  • pomagajo osebam z laktozno intoleranco;<\/li>
  • omogo\u010dajo sintezo vitamina K in nekaterih vitaminov skupine B;<\/li>
  • krepijo obrambni sistem;<\/li>
  • zni\u017eujejo raven holesterola;<\/li>
  • zni\u017eujejo krvni tlak;<\/li>
  • prepre\u010dujejo in zdravijo drisko;<\/li>
  • laj\u0161ajo vnetja pri vnetnih \u010drevesnih boleznih (ulcerozni kolitis in\/ali Crohnova bolezen);<\/li>
  • blagodejno vplivajo pri sindromu razdra\u017eenega \u010drevesja;<\/li>
  • prepre\u010dujejo rast \u0161kodljivih bakterij pri stresu.<\/li><\/ul>\n\n\n\n

    Probiotiki imajo dokazano tudi klini\u010dno vlogo, saj prepre\u010dujejo prebavne te\u017eave pri bolnikih, ki jemljejo antibiotike. Vsi njihovi u\u010dinki resda \u0161e niso dokazani s klini\u010dnimi \u0161tudijami, a \u017ee dosedaj znane raziskave nedvoumno potrjujejo njihovo pomembno vlogo pri zagotavljanju zdravja.<\/p>\n\n\n\n

    Ne\u017eeleni u\u010dinki probiotikov<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

    Uveljavljeno mnenje je, da so probiotiki popolnoma varni, vendar se moramo zavedati, da se organizmi razlikujejo in da stalno u\u017eivanje probiotikov v obliki prehranskih dopolnil za preventivo ni potrebno. Nekateri probiotiki lahko celo povzro\u010dijo alergijske reakcije. Pojavijo se lahko glavobol, napenjanje, vetrovi, zaprtje ali driska, kar utegne trajati ve\u010d dni.<\/p>\n\n\n <\/div>\n\n

    \n
    \"Priprava<\/figure>\n<\/div>\n\n
    \n \n\n

    Kje najdemo probiotike?<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

    Dostopni so v hrani, kot prehranska dopolnila ali pa so \u017eivilom dodani, najpogosteje v fermentiranih mle\u010dnih izdelkih. Mle\u010dnokislinske bakterije se uporabljajo pri tradicionalni pripravi jogurta, kefirja, sira in kislega zelja<\/strong>, zato so ta fermentirana \u017eivila dragocen vir teh bakterij, \u010deprav pogosto nimajo dokazanega probioti\u010dnega u\u010dinka.<\/p>\n\n\n <\/div>\n\n\n\n\n

    \n
    \n
    \n
    \n

    Probiotiki imajo dokazano tudi klini\u010dno vlogo, saj prepre\u010dujejo prebavne te\u017eave pri bolnikih, ki jemljejo antibiotike. Vsi njihovi u\u010dinki resda \u0161e niso dokazani s klini\u010dnimi \u0161tudijami, a \u017ee dosedaj znane raziskave nedvoumno potrjujejo njihovo pomembno vlogo pri zagotavljanju zdravja.<\/p>\n <\/div>\n <\/div>\n <\/div>\n<\/div>\n\n

    \n \n\n

    \u0160tevilna \u017eivila naravno vsebujejo probiotike. Med njimi so:<\/p>\n\n\n\n

    • JOGURT IN KEFIR \u2013 izvrstna vira probiotikov, primerna za osebe z laktozno intoleranco.<\/li>
    • KISLO ZELJE \u2013 posku\u0161ajte najti nepasterizirano kislo zelje, saj pasterizacija pobije \u017eive, tj. aktivne bakterije.<\/li>
    • VLO\u017dENE KUMARICE \u2013 poi\u0161\u010dite tiste, ki so v raztopini vode in soli, ne pa kisa.<\/li>
    • NEKATERE VRSTE SIRA \u2013 \u010deprav je ve\u010dina vrst sira fermentiranih, ni nujno, da vsebujejo probiotike. Probiotiki pre\u017eivijo proces dozorevanja samo v nekaterih sirih, kot so gavda, \u010dedar in mocarela.<\/li><\/ul>\n\n\n\n

      Poleg vklju\u010devanja teh \u017eivil v vsakdanjo prehrano strokovnjaki priporo\u010dajo tudi u\u017eivanje pora, ajde, polente in ovsene ka\u0161e za po\u017eivljanje prebavnega sistema in ohranjanje ravnovesja med probiotiki in potencialno nevarnimi bakterijami.<\/p>\n\n\n

      Pogosta vpra\u0161anja<\/h2>\n<\/div>

      1. Kaj so probiotiki?<\/h3><\/div>

      Probiotiki so \u017eivi mikroorganizmi (t. i. dobre bakterije), ki imajo v primernih koli\u010dinah blagodejne u\u010dinke na na\u0161 prebavni sistem in s tem na na\u0161e zdravje.<\/p>\n<\/div><\/div><\/div><\/div>

      2. Zakaj so probiotiki tako pomembni za na\u0161e zdravje. <\/h3><\/div>

      Probiotiki pomagajo pri ohranjanju ravnovesja v \u010drevesni mikroflori. Tako skrbijo, da je v na\u0161em \u010drevesu prisotnih dovolj “koristnih oz. zdravih” bakterij.<\/p>\n<\/div><\/div><\/div><\/div>

      3. Kak\u0161ne pozitivne u\u010dinke imajo antibiotiki?<\/h3><\/div>

      Probiotiki med drugim prepre\u010dujejo razmno\u017eevanje slabih oz. \u0161kodljivih bakterij, omogo\u010dajo telesu, da proizvaja nekatere vitamine (B, K …), zni\u017eujejo raven holesterola in krvni tlak, krepijo imunski sistem, laj\u0161ajo vnetja pri \u010drevesnih boleznih, bla\u017eijo simptome razdra\u017eenega \u010drevesja itd.<\/p>\n<\/div><\/div><\/div><\/div>

      4. Imajo lahko probiotiki tudi negativne u\u010dinke?<\/h3><\/div>

      Nekateri probiotiki lahko povzro\u010dijo alergijske reakcije, predvsem glavobol, napenjanje, vetrove, zaprtje in drisko. Ti simptomi lahko trajajo ve\u010d dni.<\/p>\n<\/div><\/div><\/div><\/div>

      5. V katerih \u017eivilih najdemo probiotike?<\/h3><\/div>

      Probiotike najdemo predvsem v kefirju, jogurtu, kislemu zelju, vlo\u017eeni zelenjavi in nekaterih vrstah sira, denimo v gavdi, mocareli ali \u010dedarju.<\/p>\n<\/div><\/div><\/div><\/div>