{"id":3117,"date":"2021-02-24T11:19:32","date_gmt":"2021-02-24T11:19:32","guid":{"rendered":"https:\/\/www.donat.com\/overeating-during-the-holidays\/"},"modified":"2025-03-28T14:02:17","modified_gmt":"2025-03-28T12:02:17","slug":"praznicno-prenajedanje","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/praznicno-prenajedanje\/","title":{"rendered":"Prazni\u010dno prenajedanje"},"content":{"rendered":"
\n \n\n

<\/p>\n\n\n <\/div>\n\n

\n \n\n

Dobri hrani se je vedno te\u017eko upreti, \u0161e te\u017eje pa je to storiti v prazni\u010dnem \u010dasu, ko \u0161tevilna dru\u017eenja in praznovanja spremljajo (pre)obilne koli\u010dine na\u0161ih najljub\u0161ih dobrot. \u010ce ne prej, se zato ob januarskem vra\u010danju v rutino le ste\u017eka izognemo slabemu po\u010dutju in predvsem slabi vesti, ki jo spro\u017eajo dodatni kilogrami. A \u010de se spra\u0161ujete, kako bi se tovrstnemu trendu postavili po robu, imamo za vas odli\u010dno novico: seveda se da! \u010cetudi je skoraj neizogibno, da si bomo v prazni\u010dnem \u010dasu privo\u0161\u010dili kako sla\u0161\u010dico ve\u010d (in prav je tako!), namre\u010d obstajajo na\u010dini, s pomo\u010djo katerih lahko tudi najbolj strastni jedci zmanj\u0161ajo vnos kalorij, in to ne samo med prazniki, temve\u010d kar vsak dan!<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ve\u010d dni prenajedanja terja svoj davek <\/h2>\n\n\n\n

Ko se miza pred nami \u0161ibi od dobre hrane, je zelo verjetno, da si bomo privo\u0161\u010dili ve\u010d kot obi\u010dajno. To se lahko v prazni\u010dnem obdobju zgodi ne le ve\u010dkrat tedensko, temve\u010d celo ve\u010dkrat dnevno. Odve\u010d ni poudariti niti, da je hrana, ki jo zau\u017eijemo med praznovanju, ve\u010dinoma bolj kalori\u010dna od tiste, ki jo redno u\u017eivamo: ve\u010d je ma\u0161\u010dob, soli, sladkorja … \u010cezmerno u\u017eivanje tak\u0161ne hrane in pija\u010de tako \u017ee samo po sebi predstavlja velik pritisk na jetra in prebavila, ki pri mnogih spro\u017ea napihnjenost<\/a>, zaprtje<\/a> in slabo po\u010dutje. Ob\u010dutek polnosti rada spremlja \u0161e upo\u010dasnjena prebava, ki kaj hitro pokvari razpolo\u017eenje. Kako torej jesti pametneje in se izogniti tak\u0161nim problemom? In kaj storiti, \u010de nas vseeno malce zanese in se prenaglimo?<\/p>\n\n\n\n

Kako prepre\u010dimo prenajedanje? <\/h2>\n\n\n\n

Hrana zbli\u017euje, dviguje razpolo\u017eenje, obuja spomine in ima lahko \u0161e mnoge pozitivne u\u010dinke, a to velja zgolj, \u010de se pri jedi dr\u017eimo prave mere. In ker je to mnogo la\u017eje re\u010di kot storiti, smo v tem poglavju najkoristnej\u0161e napotke, s pomo\u010djo katerih se boste mnogo la\u017eje uprli dodatni porciji kosila, hitremu polno\u010dnemu prigrizku ali ‘nezdravi ve\u010derji.<\/p>\n\n\n\n

Pojejte ve\u010d tistega, kar manj redi<\/h3>\n\n\n\n

Na svoj jedilnik uvrstite \u010dim ve\u010d \u017eivil, ki so bogata z vlakninami, a imajo nizko vsebnost kalorij. V to skupino spadajo grenivka, zelena solata, kumare, zelje, ohrovt, \u0161pina\u010da brokoli, fi\u017eol, le\u010da … Teh \u017eivil lahko pojeste ve\u010d, z njimi pa boste hitreje dosegli ob\u010dutek sitosti in ne boste \u010dutili tolik\u0161ne potrebe po jedeh, s katerimi bi v telo vnesli bistveno ve\u010d kalorij. U\u017eivanje hrane z ve\u010d vlakninami vas bo obenem nasitilo za dlje \u010dasa. \u010ce boste denimo zajtrkovali ovsene kosmi\u010de s sadjem in ore\u0161ki, boste za kosilo pojedli manj, kot \u010de bi si za zajtrk privo\u0161\u010dili polno skledo koruznih ali drugih vrst kosmi\u010dev z veliko dodanega sladkorja. Ste za \u0161e en trik? Vsakemu obroku dodajte vsaj malce sadja in zelenjave! <\/p>\n\n\n\n

U\u017eivajte redne obroke <\/h3>\n\n\n\n

\u017de veste, da vas \u010daka obilna prazni\u010dna ve\u010derja in nameravate zato presko\u010diti kosilo? Napaka! Medtem ko na\u010drtno preskakovanje obrokov (metoda prekinitvenega posta oz. intermittent fasting) lahko prinese rezultate, ima neredno prehranjevanje pogosto obraten u\u010dinek od \u017eeljenega. \u010ce denimo cel dan ne pojeste skoraj ni\u010desar, je veliko bolj verjetno, da boste ob ve\u010derji pretiravali, po mo\u017enosti z mastno, te\u017eko prebavljivo hrano. Bolje je, da preko dneva zau\u017eijete ve\u010d manj\u0161ih obrokov, da boste ob ve\u010derji \u017ee delno siti in se tako la\u017eje “brzdali”. Prav tako ljudje pogosto presko\u010dijo obrok, da bi zmanj\u0161ali vnos kalorij, nato pa zaradi lakote posegajo po hitrih prigrizkih, kot so keksi, \u010dips in \u010dokoladice, s katerimi pa na koncu krepko prese\u017eejo kalori\u010dno vrednost zdravega, uravnote\u017eenega obroka. <\/p>\n\n\n\n

Obkro\u017eite se z ljudmi, ki pojedo manj <\/h3>\n\n\n\n

\u0160tevilne \u0161tudije ka\u017eejo, da ljudje velikost svojih obrokov pogosto prilagodimo obrokom tistih, s katerimi kosimo. Seveda se je med prazniki, pa tudi nasploh nemogo\u010de izogniti obisku sorodnikov, ki nam radi postre\u017eejo z obilnej\u0161imi porcijami, a \u010de vas okusna jeda\u010da prelahko zapelje, vam lahko vseeno koristi, \u010de se na ve\u010djem praznovanju vsedete k tistim, ki pojedo nekoliko manj. <\/p>\n\n\n <\/div>\n\n

\n
\"Skupina<\/figure>\n<\/div>\n\n
\n \n\n

Znebite se distrakcij in se osredoto\u010dite na hrano <\/h2>\n\n\n\n

S \u0161tevilnimi darili v na\u0161e domove prispejo tudi izdatne koli\u010dine sladkarij, na\u0161e omare pa so polne prigrizkov, ki so nam ostali od praznovanj ali \u0161e “\u010dakajo na goste” … Tako se v dolgim zimskih ve\u010derih radi zleknemo pred televizor ali ra\u010dunalnik ter si postre\u017eemo z dobrotami, a ker pri tem u\u017eivamo v napetem filmu, se hitro spozabimo in spraznimo celo vre\u010dko \u010dipsa ali \u0161katlico pralin. \u010ce \u017eelite prepre\u010diti “moralnega ma\u010dka” ob ugotovitvi, da ste med v\u010deraj\u0161njim filmskim ve\u010derom porabili tedensko zalogo prigrizkov, si sladkanje raje privo\u0161\u010dite brez motenj. Jejte po\u010dasi in poskusite u\u017eivati v vsakem gri\u017eljaju. Vsekakor pomaga tudi, da si porcije svojih najljub\u0161ih “nezdravih prigrizkov” \u017ee prej odmerite. Manj\u0161o koli\u010dino \u010dipsa denimo stresite v posodico, preostalo koli\u010dino pa pustite v vre\u010dki in pospravite nazaj v omaro za drugi\u010d. In \u010de med ogledom filma ne zdr\u017eite brez grickanja, si omislite zdrave alternative: jabol\u010dne krhlje, nesoljene ore\u0161ke, narezano korenje … <\/p>\n\n\n\n

Poskrbite za normalno raven sladkorja v krvi <\/h3>\n\n\n\n

\u010ce u\u017eivate veliko belega kruha, sla\u0161\u010dic in drugih \u017eivil z visokim glikemi\u010dnim indeksom, se bo raven va\u0161ega krvnega sladkorja in nato zopet upadla. Tak\u0161na nihanja prispevajo k ve\u010dji lakoti in s tem k pogostej\u0161emu prenajedanju. \u010ce \u017eelite nadzorovati raven krvnega sladkorja, si zato postrezite z \u017eivili z nizkim glikemi\u010dnim indeksom, kot so denimo fi\u017eol, rjavi ri\u017e in ovseni kosmi\u010di. <\/p>\n\n\n\n

Jejte po\u010dasi in u\u017eivajte v hrani <\/h3>\n\n\n\n

Vemo, ko na mizo prispe pladenj prazni\u010dnih dobrot, se mnogokrat zgolj naglo zapodimo “v napad”. A \u010de jemo po\u010dasi, telesu damo dovolj \u010dasa, da mo\u017eganom sporo\u010di, da smo pojedli dovolj. Zato se kljub bogati pojedini spla\u010da za trenutek zadihati in vsak gri\u017eljaj dobro pre\u017eve\u010diti. Tako boste prej za\u010dutili, da ste siti, na ta na\u010din pa se boste la\u017eje upirali nepotrebnim dodatnim porcijam. Seveda je po\u010dasno prehranjevanje ve\u0161\u010dina, ki jo je treba vaditi, a ne obupajte in hitro jo boste obvladali tudi vi. <\/p>\n\n\n\n

Previdno z alkoholom <\/h3>\n\n\n\n

Prekomerno u\u017eivanje alkohola ima ne\u0161tete negativne u\u010dinke, ki jih ni treba posebej izpostavljati. A za vse, ki se radi prenajedate, je pomembno dejstvo, da ve\u010dje koli\u010dine alkohola pove\u010dujejo ob\u010dutek lakote. <\/p>\n\n\n\n

Med obroki pijte vodo ali nesladkan \u010daj <\/h3>\n\n\n\n

\u010ce pred in med jedjo spijete ve\u010d vode, se bo namre\u010d va\u0161 \u017eelodec raz\u0161iril, vi pa boste prej dosegli ob\u010dutek polnosti in odlo\u017eili jedilni pribor. \u010ce vam ni do vode, poskusite z drugimi nizkokalori\u010dnimi pija\u010dami, kot so nesladkane limonade ali \u010daji. <\/p>\n\n\n\n

Uporabite manj\u0161e kro\u017enike<\/h3>\n\n\n\n

Porcije hrane pogosto nevede prilagodimo velikosti kro\u017enikov. A tudi relativno velika porcija lahko na ogromnem kro\u017eniku izgleda majhna, zato velja paziti. \u010ce se bojite, da boste pojedli preve\u010d, hrano raje postrezite na nekoliko manj\u0161ih kro\u017enikih. Po jedi lahko ocenite, \u010de ste \u0161e la\u010dni, ter po potrebi pojeste \u0161e malenkost ve\u010d. <\/p>\n\n\n\n

Ne omejujte se <\/h3>\n\n\n\n

Prise\u010di, da se ne bomo nikoli ve\u010d dotaknili \u010dokolade, peciva, \u010dipsa ali ocvrtih dobrot … Za ve\u010dino od nas je kaj takega precej nemogo\u010da misija. Poleg tega lahko s popolno odpovedjo dolo\u010denim \u017eivilom ali jedem, ki jih imamo radi, ustvarimo ob\u010dutek pomanjkanja, ki \u010dez \u010das vodi v prenajedanje s temi jedmi. Zatorej – in naj se sli\u0161i \u0161e tako \u010dudno – si dajte tudi du\u0161ka! Ko\u0161\u010dek torte, nekaj pi\u0161kotov ali ob\u010dasen hiter obrok vam ne bodo \u0161kodili, \u010de bo va\u0161 jedilnik temeljil na uravnote\u017eeni, nepredelani prehrani z velikimi koli\u010dinami vlaknin.<\/p>\n\n\n

\n \n\n

Prva pomo\u010d ob prenajedanju: Donat<\/h2>\n\n\n\n

Ker pa vsakogar kdaj zanese, je dobro vedeti tudi, kako si lahko pomagamo, ki svoj prebavni sistem obremenimo z ve\u010djo koli\u010dino te\u017eko prebavljivih dobrot. In v tem primeru je na\u0161a prva linija obrambe pred zaprtjem Donat<\/a>. Gre za popolnoma naravno osmotsko odvajalo<\/a>, za njegov izvrsten u\u010dinek pa so zaslu\u017ene predvsem sulfatne soli. Te v debelo \u010drevo pritegnejo vodo, s \u010dimer se pove\u010da volumen blata, kar spodbudi delovanje \u010drevesja. Pove\u010dana koli\u010dina vode v debelem \u010drevesu zmeh\u010da blato, kar ob\u010dutno olaj\u0161a iztrebljanje. <\/p>\n\n\n\n

Kako u\u017eivati Donat, da premagamo prazni\u010dno zaprtje? <\/h3>\n\n\n\n

Za iztrebljanje brez naprezanja in spodbuditev delovanja \u010drevesja popijte 0,2\u20130,3 l Donata zjutraj na te\u0161\u010de in 0,2 l pred ve\u010derjo. Idealno je, da je Donat topel (ogret na telesno temperaturo) ali na sobni temperaturi. Vsakodnevno u\u017eivanje Donata bo spodbudilo delovanje \u010drevesja na popolnoma naraven na\u010din, njegova u\u010dinkovitost in varnost pa sta klini\u010dno dokazani<\/a>. <\/p>\n\n\n\n\n\n

\n
\n
\n
\n <\/div>\n
\n
Nau\u010dite se \u0161e ve\u010d o pravilnem u\u017eivanju Donata!<\/a><\/div><\/div>\n <\/div>\n <\/div>\n <\/div>\n<\/div>\n\n\n

<\/a>Prazni\u010dni \u010das ni \u010das odrekanja, dobro pa je vedeti, da imamo na voljo naravno pomo\u010d. Donat je prva pomo\u010d v boju proti upo\u010dasnjeni prebavi, napihnjenosti in zaprtju. Vsem, ki imajo po obroku neprijeten ob\u010dutek te\u017ee, bo Donat prinesel pravo olaj\u0161anje. <\/p>\n\n\n\n

Ob Donatu kot naravni pomo\u010di za spodbujanje prebave seveda ne pozabite na raznoliko in uravnote\u017eeno prehrano ter zdrav \u017eivljenjski slog.<\/p>\n\n\n <\/div>\n\n

Pogosta vpra\u0161anja<\/h2>\n<\/div>

1. Zakaj je prenajedanje med prazniki \u0161kodljivo za telo?<\/h3><\/div>

\u010ce ve\u010d dni zaporedoma u\u017eivamo prevelike koli\u010dine te\u017eko prebavljive hrane, se pove\u010da verjetnost prebavnih te\u017eav, kot so zaprtje, napihnjenost, ob\u010dutek nepopolne izpraznitve itd.<\/p>\n<\/div><\/div><\/div><\/div>

2. Kako se lahko izognemo prenajedanju med prazniki in tudi nasploh?<\/h3><\/div>

Zelo pomembno je, da obrokom dodajamo vlakninsko bogata \u017eivila, ki nas bodo prej nasitila, in pijemo veliko vode ali nesladkane pija\u010de. Pomembno je tudi, da \u017eve\u010dimo po\u010dasi, prigrizkov ne jemo iz vre\u010dke ali embala\u017ee, temve\u010d \u017ee prej odmerimo koli\u010dino. Koristno je tudi, da uporabljamo manj\u0161e kro\u017enike in pribor ter da u\u017eivamo redne obroke, torej da jemo ve\u010dkrat po malo, ter se na zabavah ali sre\u010danjih obdajamo s tistimi, ki pojedo manj od nas.<\/p>\n<\/div><\/div><\/div><\/div>

3. Kako lahko pomagamo prebavi, \u010de se kdaj prenajemo?<\/h3><\/div>

Najbolj\u0161e oro\u017eje proti napihnjenosti in zaprtju je Donat, naravno osmotsko odvajalo, katerega u\u010dinkovitost je klini\u010dno dokazana in ne povzro\u010da odvisnosti ali stranskih u\u010dinkov.<\/p>\n<\/div><\/div><\/div><\/div>

4. Kako nam Donat pomaga pri prenajedanju? <\/h3><\/div>

Za Donatov u\u010dinek pospe\u0161evanja prebave so zaslu\u017ene predvsem predvsem sulfatne soli, ki v debelo \u010drevo pritegnejo vodo. S tem se pove\u010da volumen blata, kar spodbudi delovanje \u010drevesja.<\/p>\n<\/div><\/div><\/div><\/div>

5. Kako piti Donat, \u010de \u017eelimo spodbuditi prebavo?<\/h3><\/div>

Za iztrebljanje brez naprezanja in pospe\u0161eno delovanja \u010drevesja je priporo\u010dljivo zau\u017eiti 0,2\u20130,3 l Donata zjutraj na te\u0161\u010de in 0,2 l pred ve\u010derjo. Idealno je, da je Donat ogret na sobno ali telesno temperaturo. Donat je mogo\u010de u\u017eivati vsak dan.<\/p>\n<\/div><\/div><\/div><\/div>