{"id":92167,"date":"2022-05-04T06:51:57","date_gmt":"2022-05-04T04:51:57","guid":{"rendered":"https:\/\/www.donat.com\/?p=92167"},"modified":"2026-04-09T09:34:11","modified_gmt":"2026-04-09T07:34:11","slug":"zacaran-krog-porusena-crevesna-mikrobiota-in-kopicenje-kilogramov","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/zacaran-krog-porusena-crevesna-mikrobiota-in-kopicenje-kilogramov\/","title":{"rendered":"Za\u010daran krog: poru\u0161ena \u010drevesna mikrobiota in kopi\u010denje kilogramov"},"content":{"rendered":"
\n \n\n

Debelost je postala svetovni fenomen, ki se \u0161iri tudi \u017ee v manj razvitih dr\u017eavah. Prekomerna telesna te\u017ea je ve\u010dfaktorska bolezen in zahteva celosten pristop. Pomembno vlogo pri uravnote\u017eeni telesni te\u017ei ima tudi \u010drevesna mikrobiota, saj vpliva na izkoristek energije iz hrane, presnovo ma\u0161\u010dob, apetit, vnetne procese in hormonske funkcije. Sprememba sestave \u010drevesne mikrobiote je lahko vzrok kot tudi posledica prekomerne telesne te\u017ee.<\/p>\n\n\n\n

Kaj je \u010drevesna mikrobiota?<\/h2>\n\n\n\n

\u010clovek \u017ee od vsega za\u010detka sobiva skupaj z bakterijami in ostalimi mikroorganizmi. \u010crevesna mikrobiota je kot nekak\u0161en \u201cskriti organ\u201d, katerega sestavo in pomen za zdravje ljudi dobro spoznavamo \u0161ele v zadnjih letih.<\/p>\n\n\n\n

\u010crevesna mikrobiota obsega 100-krat ve\u010d genetskega zapisa, kot je \u010dlovekovega<\/strong> in je sestavljena iz bakterij, virusov, arhej in kvasovk. Ob tem visokem razmerju se lahko malo zamislimo, kdo ima koga pod nadzorom. Vsekakor pa morata \u010dlovek in mikrobiom \u017eiveti v so\u017eitju, saj drug brez drugega ne moreta pre\u017eiveti.<\/p>\n\n\n\n

\u010clovek mikrobom zagotavlja \u017eivljenjski prostor, varnost in hrano.
Po drugi strani pa ima mikrobiota pomembno vlogo pri ohranjanju homeostaze, vklju\u010dno z vzdr\u017eevanjem ustrezne telesne te\u017ee<\/strong>, s sodelovanjem v \u0161tevilnih telesnih procesih, od prebave, uravnavanja energije, modulacije imunskega sistema, sinteze vitaminov, za\u0161\u010dite pred patogenimi bakterijami in tujki.<\/p>\n\n\n\n

Dokler je \u010drevesna mikrobiota v ravnovesju, izjemno dobro vpliva na \u010dlovekovo zdravje, ko pa se ta poru\u0161i, lahko spro\u017ei \u0161tevilne kroni\u010dne bolezni <\/strong>(sladkorna bolezen, avtizem, depresija, sindrom razdra\u017eljivega \u010drevesja \u2026). <\/p>\n\n\n\n

Najve\u010d bakterij se nahaja v debelem \u010drevesju, in sicer so zaradi ve\u010dje izpostavljenosti prebavnim encimom, \u017eelod\u010dni kislini in \u017eol\u010dni soli v tankem \u010drevesju razmere za pre\u017eivetje bakterij \u0161e vedno prezahtevne. \u010crevesno mikrobioto sestavlja 6 debel, med katerimi prevladujeta debli bakterij Firmicutes<\/em> (60 %) in Bacteroidetes<\/em> (20 %)<\/strong>, ki skupaj predstavljata ve\u010d kot 80 % vrst bakterij ter imata izreden vpliv na \u010dlovekovo zdravje. <\/p>\n\n\n <\/div>\n\n\n\n\n

\n
\n
\n
\n

Razmerje med Firmicutesin Bacteroidetesje v primerjavi z vitkimi posamezniki pri prekomerno te\u017ekih posameznikih spremenjeno.<\/p>\n <\/div>\n <\/div>\n <\/div>\n<\/div>\n\n

\n \n\n

Kaj vpliva na \u010drevesno mikrobioto?<\/h2>\n\n\n\n

\u010crevesna mikrobiota je izjemno dinami\u010dna in fleksibilna<\/strong> ter se odziva na \u0161tevilne okoljske dejavnike. Tako se sestava in raznolikost \u010drevesne mikrobiote \u017ee od \u010dlovekovega rojstva ves \u010das spreminja.<\/p>\n\n\n\n

Najpomembnej\u0161e obdobje so prva leta \u017eivljenja, ko ima mama najpomembnej\u0161i vpliv na vzpostavitev mikrobioma dojen\u010dka<\/strong>. Namre\u010d na\u010din poroda (vaginalni, carski rez), prehrana v prvih mesecih \u017eivljenja (dojenje, hranjenje z adaptirano hrano) in dru\u017einsko okolje so temelji otrokove mikrobiote.<\/p>\n\n\n\n

Do drasti\u010dnih sprememb ponovno pride v \u010dasu uvajanja hrane, zaradi \u010desar mikrobiota postane bolj raznolika in je nekje pri starosti dveh let in pol \u017ee podobna \u010drevesni mikrobioti odraslih.<\/p>\n\n\n\n

\u010ceprav mikrobiota postane bolj stabilna, ko dose\u017ee zrelost, na njeno raznolikost in sestavo vplivajo \u0161tevilni dejavniki. Na oblikovanje vplivajo higienske razmere, okolje, v katerem \u017eivimo, stres, zloraba alkohola, cirkadiani ritem, starost in tudi genetska osnova. Velike spremembe do\u017eivlja mikrobiota z uporabo zdravil, predvsem antibiotikov in zdravil, ki zavirajo \u017eelod\u010dno kislino.<\/strong>  <\/p>\n\n\n\n

Od vseh dejavnikov, ki vplivajo na mikrobioto, pa ima prehrana najve\u010dji vpliv.<\/strong> Visoko predelana hrana, ki vsebuje veliko nasi\u010denih ma\u0161\u010dob in sladkorjev ter le minimalno koli\u010dino vlaknin negativno vpliva na razmerje med Firmicutes\/Bacteroidetes<\/em>. Medtem ko prehrana, ki temelji na mediteranskem na\u010dinu prehranjevanja, ohranja dobro razmerje med slabimi in koristnimi bakterijami. <\/p>\n\n\n\n

Najpomembnej\u0161i dejavniki, ki vplivajo na prekomerno telesno te\u017eo<\/h2>\n\n\n\n

Dejstva, da do debelosti pride zaradi dolgotrajnega neravnovesja med vnosom in porabo energije, ne moremo zanikati. Prav tako za izgubo odve\u010dne telesne ma\u0161\u010dobe velja preprosta ena\u010dba: da porabimo ve\u010d energije, kot jo zau\u017eijemo. \u010ceprav se zdi preprosto, pa pri ljudeh, ki \u017eelijo izgubiti odve\u010dno te\u017eo, vidimo, da \u0161e zdale\u010d ni tako.<\/p>\n\n\n\n

Telesna te\u017ea se namre\u010d uravnava s kompleksnimi hormonskimi, nevronskimi in presnovnimi mehanizmi<\/strong>, ki vplivajo na vnos energije in porabo energije.<\/p>\n\n\n\n

Prevelik energijski vnos je najve\u010dkrat posledica vnosa visoko predelane hrane, ki je energijsko izjemno bogata, saj vsebuje veliko nasi\u010denih ma\u0161\u010dob in sladkorja. S tak\u0161no hrano zlahka prese\u017eemo na\u0161e dnevne energijske potrebe<\/strong>, spro\u017eimo shranjevanje odve\u010dne energije v ma\u0161\u010dobnem tkivu in hkrati negativno vplivamo na \u0161tevilne druge telesne procese, kot na primer spro\u017eanje kroni\u010dnih vnetij.<\/p>\n\n\n\n

S tak\u0161nim na\u010dinom prehranjevanja povzro\u010dimo tudi spremembe v sestavi \u010drevesne mikrobiote in zmanj\u0161amo njeno raznolikost, kar je izjemno pomembno za zdravje in telesno te\u017eo \u010dloveka, saj \u010drevesna mikrobiota pomembno vpliva na presnovo, apetit, metabolizem \u017eol\u010dnih kislin, hormonski in imunski sistem.<\/p>\n\n\n <\/div>\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n
\n \n\n

Vpliv \u010drevesne mikrobiote na telesno te\u017eo<\/h2>\n\n\n\n

\u010crevesna mikrobiota neposredno vpliva na prebavo, absorpcijo in presnovo hrane ter lahko potencialno vpliva tudi na pridobivanje te\u017ee preko razli\u010dnih mehanizmov.<\/p>\n\n\n\n

1. \u010crevesna mikrobiota pomembno vpliva na energijski vnos<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Bakterije v prebavnem traktu so soodgovorne za energijski vnos, saj sodelujejo pri prebavi hrane, ki je za \u010dloveka sicer neprebavljiva in tako omogo\u010dajo dostop do virov energije, ki bi bila druga\u010de nedostopna in bi se odstranila skupaj z blatom.<\/p>\n\n\n\n

Debeli posamezniki imajo spremenjeno sestavo \u010drevesne mikrobiote. Njihova mikrobiota je manj bogata in raznolika, razmerje med bakterijskimi debli Firmicutes\/Bacteroidetes<\/em> pa se nagiba v korist Firmicutes<\/em>. Za Firmicutes<\/em> je znano, da so u\u010dinkovitej\u0161e pri razgradnji neprebavljivih ogljikovih hidratov<\/strong> in pretvorbi le teh v kratkoveri\u017ene ma\u0161\u010dobne kisline, ki se lahko absorbirajo. <\/p>\n\n\n\n

Zahodni na\u010din prehranjevanja, ki je bogat z nasi\u010denimi ma\u0161\u010dobami in sladkorji ter malo vlaknin, ustvari prijazno okolje za bakterije debla Firmicutes<\/em> in vodi do \u0161irjenja predvsem bakterij, ki u\u010dinkovito presnavljajo ogljikove hidrate in tako omogo\u010dajo ve\u010dji izkoristek energije iz zau\u017eite hrane. Ta dodatna energija pa bo, \u010de je ne porabimo, shranjena v ma\u0161\u010dobnih oblogah.<\/p>\n\n\n\n

Kratkoveri\u017ene ma\u0161\u010dobne kisline (butirat, propionat in acetat) torej nastajajo kot stranski produkt fermentacije \u010dloveku neprebavljivih vlaknin in kasneje lahko slu\u017eijo kot oblika razpolo\u017eljivega goriva za celi\u010dne procese v razli\u010dnih organih<\/strong>. \u010crevesne celice na primer 60-70 % svoje energije pridobijo iz kratkoveri\u017enih ma\u0161\u010dobnih kislin. Kar pa se kratkoveri\u017enih ma\u0161\u010dobnih kislin ne porabi, se prenesejo v krvni obtok. Na ta na\u010din naj bi \u010dlovek pridobil kar 10 % dnevnih energijskih potreb<\/strong>.<\/p>\n\n\n\n

Razli\u010dne kratkoveri\u017ene ma\u0161\u010dobne kisline pa imajo tudi razli\u010dne presnovne vloge. Medtem ko je butirat primarni vir energije \u010drevesnih celic, pa se acetat in propionat uporabljata pri nastajanju ma\u0161\u010dob<\/strong>, holesterola in glukoneogenezi, procesu proizvajanja glukoze.<\/p>\n\n\n\n

Vendar pa ni tako preprosto, kot se zdi. Po drugi strani pa nam kratkoveri\u017ene ma\u0161\u010dobne kisline nudijo ogromne koristi in tudi pozitivne u\u010dinke na telesno te\u017eo. Na primer acetat pre\u010dka krvno-mo\u017egansko pregrado, deluje na hipotalamus in zavira apetit, butirat pa zavira aktivnost nevronov, ki spodbujajo apetit.<\/p>\n\n\n\n

Pove\u010danje telesne ma\u0161\u010dobe ni le posledica bolj\u0161ega izkoristka energije iz hrane, temve\u010d temelji tudi na mikrobni genetiki, saj kar 75 % mikrobnih genov, povezanih z debelostjo pripada Actionbakterijam<\/em>, 25 % pa Firmicute,<\/em> medtem ko 42 % genov povezanih z vitkostjo pripada Bacteroidetes<\/em>.<\/p>\n\n\n <\/div>\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n
\n \n\n

2. \u010crevesna mikrobiota sodeluje pri presnovi \u017eol\u010da<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Povezava med \u017eol\u010dnimi kislinami in \u010drevesno mikrobioto je dvosmerna. Poleg tega, da so \u017eol\u010dne kisline potrebne za u\u010dinkovito prebavo ma\u0161\u010dob, imajo vlogo tudi pri uravnavanju \u010drevesne mikrobiote. \u017dol\u010dne kisline delujejo protimikrobno, po\u0161kodujejo celi\u010dne stene in prepre\u010dujejo razrast bakterij.<\/strong> Prehrana, ki temelji na visokem vnosu \u017eivil \u017eivalskega izvora, pove\u010da \u0161tevilo mikroorganizmov, odpornih na \u017eol\u010dno kislino<\/strong>, kar vodi v poru\u0161enje \u010drevesne mikrobiote.<\/p>\n\n\n\n

\u010crevesne bakterije pa lahko presnavljajo primarne \u017eol\u010dne kisline, ki nastajajo iz holesterola v jetrih v sekundarne \u017eol\u010dne kisline. Tako \u010drevesna mikrobiota vpliva na presnovo ma\u0161\u010dob in ravnovesje holesterola.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

3. Poru\u0161ena \u010drevesna mikorbiota lahko spro\u017ei sistemsko vnetje<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Debelost je povezana s kroni\u010dnim vnetjem nizke stopnje, ki lahko vodi v inzulinsko rezistenco in \u0161tevilne presnovne bolezni (sladkorna bolezen tipa 2, bolezni srca in o\u017eilja, nealkoholna zama\u0161\u010denost jeter \u2026). Klju\u010dna povezava med vnetjem in debelostjo je poru\u0161ena \u010drevesna mikrobiota, <\/strong>ki pripomore k pove\u010danju prepustnosti \u010drevesja. Eden od spro\u017eilcev sistemskega vnetja, ki ga opazimo pri debelih ljudeh, so endotoksini, lipopolisaharidi,<\/strong> ki so sestavnih del celi\u010dnih membran nekaterih bakterij<\/strong>.<\/p>\n\n\n\n

Prehrana z visoko vsebnostjo ma\u0161\u010dob in sladkorja lahko povzro\u010di poru\u0161enje \u010drevesne mikrobiote, v kateri prevladujejo bakterije, ki so bogat vir lipopolisaharidov in drugih endotoksinov.<\/strong> Po drugi strani pa tak na\u010din prehranjevanja prav tako ogro\u017ea prepustnost \u010drevesne stene.<\/p>\n\n\n\n

Pove\u010dana prepustnost \u010drevesja omogo\u010da la\u017eji vstop ve\u010djih vrednosti lipopolisaharidov v krvni obtok. Ko le ti vstopajo v krvni obtok, pove\u010dajo vnetne procese<\/strong>, spodbujajo nalaganje ma\u0161\u010dobnega tkiva<\/strong>, hiperglikemijo, zama\u0161\u010denost jeter <\/strong>in spro\u017eijo inzulinsko rezistenco ter so na splo\u0161no povezani z nastankom presnovnih bolezni.<\/p>\n\n\n\n

Po drugi strani pa so tu bakterijske celice (npr. Bifidobakterije, Akkermansia Muciniphila<\/em>), ki pripomorejo k stabilizaciji \u010drevesne stene, zmanj\u0161evanju sistemskih vnetij, inzulinske rezistence in prekomerne telesne te\u017ee<\/strong>.<\/p>\n\n\n <\/div>\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n
\n \n\n

4. \u010crevesna mikrobiota vpliva na apetit<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u010crevesje in mo\u017egani so med seboj tesno povezani. Komunikacija med njima poteka v obe smeri preko avtonomnega \u017eiv\u010dnega sistema in preko endokrinega sistema (hormoni).<\/p>\n\n\n\n

Razli\u010dni telesni organi (\u017eelodec, trebu\u0161na slinavka, \u010drevesje in ma\u0161\u010dobno tkivo), spro\u0161\u010dajo hormone, ki delujejo tako, da spodbujajo apetit ali pa ga zavirajo. Hormoni so signalne molekule, ki mo\u017eganom sporo\u010dajo stanje v telesu. Apetit nadzira osrednji \u017eiv\u010dni sistem (hipotalamus), ki se odziva na signale hormonov \u017eelodca in \u010drevesja ter signale, ki prihajajo iz ma\u0161\u010dobnega tkiva.<\/p>\n\n\n\n

\u010crevesna mikrobiota s svojo sestavo in presnovki, ki nastajajo med fermentacijo, stimulira spro\u0161\u010danje hormonov in \u017eiv\u010dnih prena\u0161alcev ter vpliva na to, kateri in koliko teh hormonov se bo sintetiziralo.<\/strong> Mikrobiota tako vpliva na ob\u010dutek lakote oziroma sitosti. Leptin in grelin sta hormona, ki pomembno vplivata na energijsko ravnovesje.<\/p>\n\n\n\n

Poleg osnovne funkcije shranjevanja energije ima ma\u0161\u010dobno tkivo tudi funkcijo izlo\u010danja hormonov, kot je leptin. Leptin je hormon, ki pomaga pri dolgoro\u010dnem uravnavanju energijskega ravnovesja in sporo\u010da mo\u017eganom, kak\u0161no je stanje energijskih zalog v obliki ma\u0161\u010dobnega tkiva. Ko je le teh dovolj, zavira vnos hrane in spodbuja porabo energije.<\/p>\n\n\n\n

Grelin pa je hormon, ki deluje kratkotrajno in se spro\u0161\u010da v \u010dasu, ko hrane ne u\u017eivamo. Vklju\u010den je v procese energijskega ravnovesja kot tudi hedonisti\u010dne mehanizme, ki vplivajo na uravnavanje apetita. Hormon grelin se spro\u0161\u010da v \u017eelodcu, aktivira vagusni \u017eivec ali pa se po krvnem obtoku prena\u0161a do mo\u017eganov, kjer prehaja skozi krvno-mo\u017egansko pregrado in po\u0161lje mo\u017eganom signale lakote ter tako spodbuja vnos hrane.<\/p>\n\n\n\n

Kako lahko vrnemo \u010drevesno mikrobioto v ravnovesje?<\/h2>\n\n\n\n

\u010crevesna mikrobiota je zelo prilagodljiva in hitro odzivna. Po spremenjenem na\u010dinu prehranjevanja se sprememba v mikrobni sestavi za\u010dne kazati \u017ee v prvih 24 urah<\/strong> in se dokon\u010dno ustali nekje v 10 dneh.<\/p>\n\n\n\n

Na sestavo \u010drevesne mikrobiote zlahka vplivamo z ustreznimi osnovnimi prehranskimi posegi, dodatno pa smo pozorni na vnos probioti\u010dnih ter prebioti\u010dnih \u017eivil.<\/p>\n\n\n\n

Prvi korak, ki ga je treba narediti, je zmanj\u0161ati vnos visoko procesirane hrane in \u017eivil z visoko vsebnostjo nasi\u010denih ma\u0161\u010dob in sladkorja, saj taka \u017eivila \u0161kodljivo vplivajo na \u010drevesno mikrobioto.<\/p>\n\n\n\n

Svojo prehrano raje temeljimo na prete\u017eno rastlinskih \u017eivilih (polnovredni ogljikovi hidrati, stro\u010dnice, ore\u0161\u010dki, semena, sadje in zelenjava), ki naj bodo \u010dim bolj raznolika. <\/p>\n\n\n\n

V svojo prehrano vklju\u010di ve\u010d naslednjih hranil, ki podpirajo koristno mikrobioto:<\/p>\n\n\n\n

    \n
  1. Ko govorimo o \u010drevesni mikrobioti, ne moremo mimo vlaknin<\/strong>, saj so najpomembnej\u0161e hranilo za koristne \u010drevesne mikrobe in s tem za celotno zdravje \u010drevesja. Dobro delujo\u010de \u010drevesje je osnova za na\u0161e zdravje.

    \u017de majhno in kratkotrajno pove\u010danje vnosa vlaknin povzro\u010di velike spremembe v \u010drevesni mikrobioti. Cilj je, da bi zau\u017eili vsaj 30 g vlaknin dnevno, kar je pribli\u017eno 5 obrokov sadja ali zelenjave na dan (2 porciji sadja in 3 porcije zelenjave). Vlaknine najdemo v vseh polnovrednih rastlinskih virih \u017eivil (na primer sadje, zelenjava, stro\u010dnice \u2026).<\/li>\n<\/ol>\n\n\n <\/div>\n\n
    \n
    \"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n
    \n \n\n
      \n
    1. Polifenole in flavonoide<\/strong> najdemo v sadju in zelenjavi, zelenem \u010daju, kavi, stro\u010dnicah, ore\u0161\u010dkih in semenih. Imajo antioksidativne, protivnetne, nevro za\u0161\u010ditne in antikancerogene lastnosti. Te spojine se po\u010dasi in slab\u0161e absorbirajo, zato ostanejo dalj \u010dasa v \u010drevesju, kjer lahko s pridom izkori\u0161\u010damo vse njihove koristne u\u010dinke na \u010drevesno mikrobioto. <\/li>\n<\/ol>\n\n\n\n
        \n
      1. Omega 3 ma\u0161\u010dobne kisline<\/strong> so esencialne ma\u0161\u010dobne kisline, ki jih \u010dlove\u0161ko telo ne more izdelati samo, zato jih moramo nujno vnesti s prehrano. Poleg ostalih pomembnih vlog v telesu (npr. zdravje srce in o\u017eilja), ne moremo mimo dobrega vpliva na \u010drevesno mikrobioto, saj neposredno modulira raznolikost mikrobiote, zmanj\u0161uje vnetne procese, ki so posledica lipopolisaharidov in ugodno vpliva na produkcijo kratkoveri\u017enih ma\u0161\u010dobnih kislin.

        Omega 3 ma\u0161\u010dobne kisline se nahajajo tako v \u017eivalskih virih (najve\u010d v lososu, sardelah, sku\u0161ah) kot tudi v rastlinskih virih (orehi, lanena in chia semena), vendar so te v neaktivni obliki omega 3, zato se morajo dodatno pretvoriti, pretvorba pa je le 0,5-5 %.<\/li>\n<\/ol>\n\n\n <\/div>\n\n\n
        \"\"<\/figure>\n\n\n
        \n \n\n
          \n
        1. Probiotiki in prebiotiki <\/strong>so sestavine prehrane, ki so vredne svojega slovesa.Probiotikiso \u017eivi mikroorganizmi, ki blagodejno vplivajo na na\u0161e zdravje. Najdemo jih v fermentiranih \u017eivilih<\/strong> (jogurti, kefir, kislo zelje in repa, miso, fermentirana zelenjava \u2026) ali pa jih vnesemo v obliki prehranskega dodatka. Z zau\u017eitjem jih dostavimo neposredno v prebavni trakt in tako pomagajo obnoviti poru\u0161eno \u010drevesno mikrobioto.

          Prebiotiki pa so pravzaprav hrana za \u010drevesno mikrobioto, uravnavajo pH \u010drevesja, ki ni ustrezen za razvoj patogenih bakterij in pomagajo pri ruravnavanju apetita<\/strong>. Kak\u0161na je torej razlika med vlakninami in prebiotiki? Prebiotiki so pravzaprav vlaknine, vendar pa ni vsaka vlaknina tudi prebiotik. Da je vlaknina tudi prebiotik, mora imeti dve lastnosti. Prva je ta, da jo \u010drevesna mikrobiota lahko uporabi in fermentira, druga pa, da mora znanstveno izkazati tudi koristne (zdravstvene) u\u010dinke.

          Glavni prebiotiki so inulin, fruktooligosaharidi in galaktooligosaharidi, ki jih najdemo sadju (marelice, nektarine, granatno jabolko, slive, fige, datlji \u2026), zelenjavi (arti\u010doke, rde\u010da pesa, \u010desen, \u010debula, brsti\u010dni ohrovt \u2026) in ore\u0161\u010dkih ter stro\u010dnicah. <\/li>\n<\/ol>\n\n\n\n

          Pri ljudeh s prekomerno telesno te\u017eo je opaziti zmanj\u0161ano raznolikost \u010drevesne mikrobiote, ki je povezana tudi z dislipidemijo (povi\u0161animi trigliceridi in holesterolom), oslabljenim uravnavanjem krvnega sladkorja in povi\u0161anim vnetjem nizke stopnje. Prehranska intervencija, z ni\u017ejim energijskim vnosom in s podporo \u010drevesne mikrobiote je odli\u010dna strategija za zmanj\u0161evanje telesne te\u017ee. Ker je \u010drevesna mikrobiota fleksibilna in prilagodljiva, se lahko ob primerni prehranski podpori in \u017eivljenjskem slogu obnovi.<\/p>\n\n\n\n

          Koristen na\u010din prehranjevanja za mikrobioto, ki nam je geografsko blizu je mediteranski na\u010din prehranjevanja. Temelji na raznovrstni in raznobarvni rastlinski osnovi, visokem vnosu ekstra devi\u0161kega olj\u010dnega olja, omega 3 ma\u0161\u010dobnih kislin, nizkem dele\u017eu \u017eivalskih beljakovin, nasi\u010denih ma\u0161\u010dob in sladkorja.<\/p>\n\n\n\n

          Viri in literatura:<\/h3>\n\n\n\n
            \n
          1. Cornejo-Pareja, I., Mu\u00f1oz-Garach, A., Clemente-Postigo, M. et al.<\/em> Importance of gut microbiota in obesity. Eur J Clin Nutr<\/em> 72, 26\u201337 (2019). https:\/\/doi.org\/10.1038\/s41430-018-0306-8<\/a><\/li>\n\n\n\n
          2. Crovesy L, Masterson D, Rosado EL. Profile of the gut microbiota of adults with obesity: a systematic review. Eur J Clin Nutr. 2020 Sep;74(9):1251-1262. doi: 10.1038\/s41430-020-0607-6. Epub 2020 Mar 30. PMID: 32231226. <\/li>\n\n\n\n
          3. Muscogiuri, G., Cantone, E., Cassarano, S. et al.<\/em> Gut microbiota: a new path to treat obesity. Int J Obes Supp<\/em> 9, 10\u201319 (2019). https:\/\/doi.org\/10.1038\/s41367-019-0011-7<\/a> <\/li>\n\n\n\n
          4. Karina Al-Assal, Ana Cristina Martinez, Raquel Susana Torrinhas, Camila Cardinelli, Dan Waitzberg, Gut microbiota and obesity, Clinical Nutrition Experimental, Volume 20, 2018, Pages 60-64, ISSN 2352-9393, https:\/\/doi.org\/10.1016\/j.yclnex.2018.03.001<\/a>. <\/li>\n\n\n\n
          5. Yawei Fu, Yadong Wang, Hu Gao, DongHua Li, RuiRui Jiang, Lingrui Ge, Chao Tong, Kang Xu, “Associations among Dietary Omega-3 Polyunsaturated Fatty Acids, the Gut Microbiota, and Intestinal Immunity”, Mediators of Inflammation<\/em>, vol. 2021, Article ID 8879227, 11 pages, 2021. https:\/\/doi.org\/10.1155\/2021\/8879227<\/a><\/li>\n\n\n\n
          6. Beam A, Clinger E, Hao L. Effect of Diet and Dietary Components on the Composition of the Gut Microbiota. Nutrients<\/em>. 2021;13(8):2795. Published 2021 Aug 15. doi:10.3390\/nu13082795<\/li>\n\n\n\n
          7. Green M, Arora K, Prakash S. Microbial Medicine: Prebiotic and Probiotic Functional Foods to Target Obesity and Metabolic Syndrome. Int J Mol Sci<\/em>. 2020;21(8):2890. Published 2020 Apr 21. doi:10.3390\/ijms21082890<\/li>\n\n\n\n
          8. Leeuwendaal NK, Cryan JF, Schellekens H. Gut peptides and the microbiome: focus on ghrelin. Curr Opin Endocrinol Diabetes Obes. 2021 Apr 1;28(2):243-252. doi: 10.1097\/MED.0000000000000616. PMID: 33481425; PMCID: PMC7924980.<\/li>\n\n\n\n
          9. Davis CD. The Gut Microbiome and Its Role in Obesity. Nutr Today<\/em>. 2016;51(4):167-174. doi:10.1097\/NT.0000000000000167<\/li>\n<\/ol>\n\n\n <\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"","protected":false},"author":5,"featured_media":92046,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"footnotes":""},"categories":[70],"tags":[],"class_list":["post-92167","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-prebava"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/92167","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=92167"}],"version-history":[{"count":27,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/92167\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":178217,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/92167\/revisions\/178217"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/92046"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=92167"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=92167"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.donat.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=92167"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}