Magnezij pri depresivnih stanjih

Deli s prijatelji:

Ukrepi karantene, ki jih trenutno upošteva ves svet, in njihove posledice seveda vplivajo tudi na psihično zdravje ljudi. Ena temeljnih medicinskih potreb, ki jih ni mogoče zadovoljiti pri večini bolnikov, je zdravljenje depresije.

Magnezij je eno od nenadomestljivih hranil, katerih pomanjkanje čuti večina svetovnega prebivalstva. To je povezano s temeljito predelavo živil, zlasti izdelkov iz žit, to pa škodi možganom in povzroča motnje razpoloženja. Zaradi pomanjkanja magnezija se zmanjša raven serotonina, zato se pojavljajo depresivna stanja. Šestintrideset odstotkov vseh neinfekcijskih bolezni so živčno-psihične motnje (Poročilo Svetovne zdravstvene organizacije, 2004). Pomanjkanje magnezija bistveno vpliva na kakovost življenja, saj povzroča potrtost in pomanjkanje energije, hkrati pa vpliva na tek in težo, povzroča motnje spanca ter sproža občutke krivde in žalosti. Številni medicinski pripravki, ki se uporabljajo pri zdravljenju depresij, imajo močne stranske učinke in bolniki jih slabo prenašajo.

Zdaj vemo, da hrana vpliva na strukturo možganov oziroma njihovo delovanje, med drugim na kognitivno zaznavanje, razpoloženje in intelektualni razvoj. Magnezij vpliva na vse temeljne presnovne procese pri redukcijsko-oksidacijski in ionski regulaciji. Pri motnjah razpoloženja se vnos magnezija v prehranskem obroku dosledno zmanjšuje (Seelig in Rosanoff, 2003). To je povezano s predelavo žit, prehrano z nizko vsebnostjo riževih in pšeničnih otrobov, orehov, semen, arašidov, zelene listnate zelenjave in čokolade ter s popolno odstranitvijo mineralov iz pitne vode, obdelane z destilacijo in obratno osmozo itd. Raziskava (Jacka et al., 2009) je potrdila epidemiološko povezavo med nizkim prehranskim vnosom magnezija in tveganjem pojava depresije. Pomanjkanje magnezija je dokaj težko diagnosticirati, saj pomanjkanje tega minerala v plazmi ni zanesljiv znak za stanje pomanjkanja, temveč je pomenljivejši kazalnik raven magnezija v tkivu (Mann in Truswell, 2002 ). Med stresom, zlasti v obdobju, ko smo vsi v izolaciji zaradi razmer, povezanih z boleznijo COVID-19, se delovanje simpatičnega živčevja precej okrepi, zato se poveča izločanje magnezija. Zaužitje od 600 do 800 mg/dan (razen v obliki magnezijevega oksida) lahko postane splošen preventivni ukrep. Dnevno uživanje 300 ml zdravilne vode Donat pred spanjem, na primer, lahko zadovolji polovico dnevnih potreb organizma po magneziju brez kakršnih koli stranskih učinkov in odvisnosti (Bothe G., Coh A., Auinger A., 2015). Pomagajte sebi in svojim bližnjim!

Plastenka Donata

Seznam literature

  1. World Health Report 2004: Changing History Annex Table 3: Burden of disease in DALYs by cause, sex and mortality stratum in WHO regions estimates for 2002. Geneva, The World Health Organization.
  2. Seelig M.S., Rosanoff A. The Magnesium Factor. New York, NY Avery Publishing Group, 2003, P. 5.
  3. Jacka F.N., Overland S., Stewart R., Tell G.S., Bjelland I., Mykletun A. Association between magnesium intake and depression and anxiety in community-dwelling adults: the Hordaland Health Study. Aust NZ J Psychiatry, 2009, I. 43, P. 45–52.
  4. Mann J., Truswell A.S. Essentials of Human Nutrition. 2nd ed. New York, NY, Oxford University Press, 2002, P. 141.
  5. Bothe G., Coh A., Auinger A. Efficacy and safety of a natural mineral water rich in magnesium and sulphate for bowel function: a double-blind, randomized, placebocontrolled study. Eur J Nutr 2015. (http://link.springer. com/article/10.1007%2Fs00394-015-1094-8)

Izberite poglavje:

Se prebujate z občutkom zgage? Tako jo lahko ustavite in preprečite!

    Pridružite se
    Donat programom

    Prijavite se na brezplačne programe Donat,
    ki vam bodo pomagali pri razstrupljanju in
    krepitvi vašega imunskega sistema.