Vpliv mikrobiote na splošno zdravje

Deli s prijatelji:

Raziskave, opravljene v zadnjih letih, so dokazale, kako zelo pomembna je mikrobna skupnost za zdravstveno stanje človeka.[1,2,3,4] Na kakovostno in količinsko sestavo črevesne mikrobiote vpliva veliko dejavnikov, med drugim prehranjevalne navade in način življenja. Motnje delovanja črevesne mikroflore slabijo odziv imunskega sistema, omogočajo razvoj presnovnih motenj in povzročajo alergijske reakcije.[3,4] Z uporabo sodobnih diagnostičnih metod je mogoče v celoti odkriti delovanje genov številnih predstavnikov črevesne mikroflore. Z raziskavami poskušamo odkriti povezanost med motnjami delovanja pri spremembah mikrobiote in različnimi človeškimi boleznimi. Profil črevesne skupnosti je pri vsakem posamezniku drugačen, vendar jo v 75 % sestavljajo bakterije Verrucomicrobia, Firmicutes, Bacteroides, Fusibacteria, Proteobacteria in Actinobacteria,[5] določa pa jo genom konkretnega človeka.[6] Človeško zdravje in splošno homeostazo omogočajo nekateri najpomembnejši predstavniki grampozitivne anaerobne mikroflore – laktobacili in bifidobakterije. Če jih je dovolj, učinkovito preprečujejo naselitev tuje mikroflore v črevesju.[7] Črevesni mikrobiom vpliva tudi na delovanje osi mikrobiota–črevesje–možgani, in to tako, da spodbuja delovanje nespecifične imunosti ter endokrinega, živčnega in imunskega sistema.[8]

Slika 1 Delovanje normalne črevesne mikroflore[11]

Številne endokrine in psihovegetativne motnje so med drugim povezane s pomanjkanjem in motnjo absorpcije magnezija v organizmu.[9] V raziskavi, ki smo jo opravili med letoma 2013 in 2016, smo med opazovanjem z instrumenti ter med laboratorijskimi in kliničnimi opazovanji otrok in najstnikov (134 oseb v starosti od 10 do 18 let) ugotovili, da je pomanjkanje magnezija povezano s funkcionalno zaprtostjo.[10] Motnje energijskih, nevrokemičnih in presnovnih procesov v celicah osrednjega in vegetativnega živčevja povzročajo motnje pri psihi, čustvih in prilagoditvenih procesih, nato pa povzročajo tudi funkcionalne motnje v obliki zaprtosti. Pri omenjeni kategoriji bolnikov je uživanje zdravilne mineralne vode Donat s skupno dnevno količino od 300 do 500 ml, in sicer trikrat na dan 20 minut pred jedjo, v obdobju 18 dni stabiliziralo delovanje gastrointestinalnega trakta, izboljšalo možnosti delovanja osrednjega in vegetativnega živčevja ter okrepilo prilagoditvene sposobnosti organizma, vse to pa je stabiliziralo homeostazo in dinamično ravnovesje osi možgani–črevo.

Plastenka Donata

Seznam literature

  1. Borre Y.E., Moloney R.D., Clarke G., Dinan T.G., Cryan J.F. The impact of microbiota on brain and behavior: mechanisms and therapeutic potential // Adv. Exper. Med. Biol., 2014, I. 817, P. 373–403.
  2. Young V.B. The intestinal microbiota in health and disease // Opin. Gastroenterol., 2012, I. 28, P. 63–69.
  3. Tilg H., Kaser A. Gut microbiome, obesity, and metabolic dysfunction // J. Clin. Invest., 2011, I. 121, P. 2126–2132.
  4. Kelsen J.R., Wu G.D. The gut microbiota, environment and diseases of modern society // Gut Microbes, 2012, I. 3, P. 374–382.
  5. Arumugam M., Raes J., Pelletier E., Le Paslier D., et al. Enterotypes of the human gut microbiome // Nature, 2011, I. 473, P. 174–180.
  6. Turnbaugh P.J., Hamady M., Yatsunenko T., Cantarel B.L., Duncan A., Ley R.E., Sogin M.L., Jones W.J., Roe B.A., Affourtit J.P., Egholm M., Henrissat B., Heath A.C., Knight R., Gordon J.I. A core gut microbiome in obese and lean twins // Nature, 2009, I. 457, P. 480–484.
  7. Vandenplas Y., Huys G., Daube G. Probiotics: an update // J. Pediatr. (Rio J.), 2015, I. 91, P. 6–21.
  8. Stilling R.M., Dinan T.G., Cryan J.F. Microbes do have a significant impact on epigenetic regulation in the host’s gut epithelium and immune system, microbial genes, brain and behaviour-epigenetic regulation of the gut-brain axis // Genes Brain Behav., 2014, I. 13, P. 69–86.
  9. Семиголовский Н.Ю. Дефицит магния как общемедицинская проблема. Трудный пациент. 2008;7: 31–35.
  10. Захарова И.Н. Роль дефицита магния в формировании функционального запора у детей и подростков / И.Н. Захарова, Т.М. Творогова, Л.Л. Степурина, Л.И. Елезова // Медицинский совет. – 2019. – №11. – С. 16–24.
  11. Romanchuk N.P., Romanchuk P.I. (2019). Neurophysiology and neurorehabilitation of cognitive disorders and disorders // Bulletin of Science and Practice, I. 5(11), P. 176–196. (https://doi.org/10.33619/2414-2948/48/19 (in Russian)).

Izberite poglavje:

Se prebujate z občutkom zgage? Tako jo lahko ustavite in preprečite!

    Pridružite se
    Donat programom

    Prijavite se na brezplačne programe Donat,
    ki vam bodo pomagali pri razstrupljanju in
    krepitvi vašega imunskega sistema.