Z občasnim zaprtjem se vsaj enkrat v življenju sreča večina ljudi, a običajno izzveni že po nekaj dneh. Če traja dlje časa, gre zelo verjetno za kronično zaprtje. Takrat je treba iskati rešitve, še preden bi se razvilo v resnejše zdravstvene težave. Pri številnih ljudeh kronično funkcionalno zaprtje omilijo že spremembe življenjskega sloga z več gibanja, ustrezna prehrana in zadosten vnos tekočine, del potreb naj pokrije tudi naravna mineralna voda z magnezijem Donat. Če to ne bo dovolj, si lahko pomagamo z odvajali, in če težave kljub temu vztrajajo ali se pojavijo opozorilni znaki, je treba poiskati nasvet zdravnika.
Ključni poudarki:
- Zaprtje je kronično, če tri mesece odvajate manj kot trikrat tedensko in poleg tega opažate še druge simptome, kot so trdo blato, močno naprezanje, občutek nepopolnega izpraznjenja pri več kot četrtini odvajanj.
- Prehranske vlaknine pozitivno vplivajo na prebavo. Topne vlaknine v črevesju nabreknejo in tvorijo gel, ki blato zmehča, netopne pa nase vežejo vodo in s tem povečajo volumen blata ter spodbujajo črevesno peristaltiko.
- Telo potrebuje dovolj vode za aktivacijo prehranskih vlaknin in mehčanje blata, zato pri kroničnem zaprtju poskrbite za zadosten vnos tekočin.
- Pri kroničnem funkcionalnem zaprtju se priporoča pitje mineralne vode z magnezijem Donat. Sulfatne soli v Donatu delujejo osmotsko, tako da vežejo vodo iz črevesja in s tem povečajo volumen blata. Donat hkrati spodbuja črevesno peristaltiko in sprošča mišice.
- Za optimalno učinkovitost Donata pri kroničnem funkcionalnem zaprtju sledite protokolu pitja čez dan.
Tako prepoznate kronično zaprtje
Uradna medicina kronično zaprtje opredeljuje po mednarodnih Rimskih kriterijih IV, ki vključujejo naslednje simptome:
- manj kot tri odvajanja tedensko,
- trdo ali grudasto blato,
- močno naprezanje pri odvajanju,
- občutek nepopolnega izpraznjenja črevesja,
- občutek blokade ali zapore v danki ali črevesju,
- potreba po močnem pritiskanju ali drugih manevrih za izpraznitev črevesja.
Zaprtje šteje za kronično, če ste v zadnjih treh mesecih opazili vsaj dva od naštetih simptomov pri več kot četrtini odvajanj, prvič pa ste znake zaznali že pred šestimi meseci.
Razlike med kroničnim in »navadnim« zaprtjem
Občasno zaprtje je največkrat posledica prehodnih sprememb, kot so drugačna prehrana, potovanje, stres ali pomanjkanje tekočine. Običajno se stanje izboljša že v nekaj dneh, ko se odstrani sprožilni dejavnik.
Kronično zaprtje pa je dolgotrajna težava, ki pogosto nastane zaradi kombinacije več dejavnikov. Če težave vztrajajo več mesecev, jih ni dobro reševati zgolj z odvajali, ampak zahtevajo celostni pristop in spremembo življenjskih navad.
Kaj pomaga pri kroničnem zaprtju?
Pri kroničnem zaprtju običajno ni ene same rešitve. Najboljše rezultate prinese kombinacija več ukrepov.
Poskrbite, da zaužijete dovolj prehranskih vlaknin
Prehranske vlaknine so pomemben del uravnotežene prehrane, saj zmanjšujejo energijsko gostoto hrane, upočasnijo praznjenje želodca in vplivajo na odvajanje. Topne vlaknine v vodi nabreknejo in tvorijo gel, ki blato zmehča in omogoča lažje odvajanje. Netopne vlaknine, ki jih ljudje ne moremo prebaviti, pa v črevesju nase vežejo vodo, s tem povečajo volumen blata in mehansko spodbudijo črevesne stene h krčenju. Po priporočilih NIJZ naj bi dnevno zaužili vsaj 30 g vlaknin, vendar jih Slovenci zaužijemo premalo – po zadnji raziskavi prehranskih navad Si.Menu le približno 20 g dnevno.
Odrasli naj bi zaužili vsaj 30 g prehranskih vlaknin na dan. Najpomembnejši viri so polnozrnata žita, stročnice, sadje in zelenjava ter oreščki in semena, kot npr. laneno seme ali indijski trpotec. Potrebno količino vlaknin lahko dobimo npr. s 50 g ovsenih kosmičev in jabolkom za zajtrk, pestjo (30 g) mandeljnov za malico, porcijo brokolija (200 g) in kuhane leče za kosilo (150 g). A pozor: če povečamo vnos vlaknin, to naredimo postopoma in ob tem pijmo dovolj vode. Brez vode se lahko sprimejo v čep in zaprtje poslabšajo.
Pijte dovolj tekočine
Voda je bistvenega pomena za življenje, saj je vključena praktično v vse funkcije človeškega telesa, tudi v delovanje prebavil. Na prebavo vpliva tako, da aktivira vlaknine in mehča blato, da lažje prehaja skozi črevesje. Če je telo dehidrirano, črevesje namreč vodo posrka iz hrane, posledica pa je suho, trdo blato, ki ga telo težje izloča.
Po trenutnih smernicah Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) se priporoča 2 l vode na dan za odraslega moškega. Potrebna količina vode za posameznika se prilagaja glede na parametre, kot so starost, spol, teža, podnebje, telesna aktivnost.
Vodo telesu zagotovimo s pitjem, pa tudi s hrano z visoko vsebnostjo vode, kot sta sadje in zelenjava. Najprimernejša izbira je navadna voda in v ustreznih količinah tudi mineralne vode, ki vsebujejo tudi za telo pomembne minerale. Med njimi je pri odpravljanju zaprtja pomemben zlasti magnezij. Zato pri kroničnem zaprtju v svojo dnevno rutino vključite tudi pitje mineralne vode Donat, ki velja za enega najbogatejših naravnih virov magnezija. Pri tem upoštevajte, da Donat ni namenjen hidraciji, za ta namen morate še vedno spiti dovolj vode.
Pri kroničnem zaprtju pijte Donat
Donat vsebuje naravno prisoten magnezij in druge minerale, ki učinkovito lajšajo zaprtje. Sulfatne soli v Donatu delujejo kot blago osmotsko odvajalo – vežejo vodo iz črevesja in s tem povečajo volumen blata, magnezij pa hrkati spodbuja črevesno peristaltiko in sprošča mišice. Raziskave kažejo, da lahko redno uživanje Donata prispeva k pogostejšemu odvajanju in mehkejšemu blatu.
Najboljše rezultate boste dosegli s pitjem Donata po protokolu, posebej zasnovanem za lajšanje zaprtja. Zjutraj na tešče spijte 2–3 decilitre mlačnega Donata, pred večerom pa 2 decilitra Donata sobne temperature. V obeh primerih ga spijte hitro. Pri vzpostavljanju rutine vam bo v pomoč brezplačna aplikacija Donat Moments, ki vas z opomniki in koristnimi nasveti usmerja pri pravilnem uživanju Donata.
Poskrbite za dovolj gibanja
Gibanje neposredno pospeši delovanje črevesja z mehanskim pritiskom in boljšo prekrvitvijo. Ko se gibate vi, se giblje tudi vaše črevesje.
Redna telesna aktivnost deluje na prebavo tako, da:
- spodbuja peristaltiko, ki blato potiska naprej po črevesju,
- krajša čas prehoda: ker se hrana hitreje pomika skozi debelo črevo, telo iz nje ne utegne posrkati preveč vode, zato blato ostane mehkejše,
- aktivira trebušne mišice, ki naravno masirajo prebavne organe in spodbujajo njihovo delo,
- izboljša krvni obtok v vsem telesu, kar poživi tudi prebavni trakt.
Pri kroničnem zaprtju je najbolj učinkovita redna, zmerna vadba, kot so hitra hoja, lahkoten tek, kolesarjenje ali joga. Joga vsebuje tudi položaje, ki masirajo trebušne organe in tako pomagajo pri zaprtju.
Strokovnjaki priporočajo vsaj pol ure zmerne vadbe na dan. Pri tem je pomemben tudi čas aktivnosti. Najbolj učinkovito je, če zjutraj na tešče spijete kozarec vode ali Donata in si vzamete nekaj minut za izbrano telesno aktivnost, saj je takrat naravni refleks črevesja najmočnejši. Nikakor pa ne po obroku – počakajte vsaj 30 minut, saj bi intenzivna vadba preusmerila kri v mišice namesto v prebavila, upočasnila prebavo in poslabšala zaprtje.
Vzpostavite redno rutino odvajanja
Pri odvajanju pomaga tudi redna rutina, saj možgane in črevesje pripravi, da delujejo usklajeno ob določenem času. Ko vzpostavite rutino, telo vnaprej ve, kdaj mora sprožiti krčenje mišic za iztrebljanje.
Kako vzpostaviti rutino odvajanja?
- Izberite fiksno uro, najboljše 15 do 30 minut po zajtrku ali jutranji kavi/vodi.
- Vzemite si čas in se sprostite v mirnem okolju, brez telefona in hitenja.
- Ko začutite potrebo po odvajanju, ne odlašajte.
- Pomagajte si s pravilnim položajem. Če je treba, uporabite nizek podstavek za noge, da dvignete kolena (kot v počepu). To sprosti mišico zapiralko.
- Ne napenjajte se premočno. Če po 10 minutah ne gre, poskusite znova pozneje ali naslednji dan ob isti uri. Telo rutine odvajanja ne sme povezovati s prisilo.
Pri tem sodelujejo naslednji telesni procesi:
- Izkoriščanje naravnih refleksov. Najmočnejši refleks za praznjenje črevesja se sproži zjutraj, ko se zbudite, ali po prvem obroku. Jutranja rutina ta refleks maksimalno izkoristi.
- Pogojni refleks. Če hodite na stranišče vsak dan ob isti uri (na primer ob 7. uri zjutraj), možgani odvajanje povežejo s tem časom. Čez čas črevesje ob tej uri preide v način praznjenja.
- Preprečevanje izsuševanja blata. Če občutek odvajanje ignorirate in ga odlagate na poznejši čas, debelo črevesje še naprej črpa vodo iz blata. Blato postane suho in trdo, posledično se težje odvaja.
Če naravne metode niso dovolj, si pomagajte z odvajali
Če naravne metode, med katere šteje tudi redno pitje Donata, po nekaj dneh ne prinesejo rezultata, si lahko pomagate z odvajali, ki pa naj bodo le kratkotrajna rešitev. Dolgotrajna uporaba lahko povzroči lenobnost črevesja, poruši ravnovesje elektrolitov in izgubo tekočine, na nekatere se lahko telo tudi navadi in postane odvisno od njih.
Odvajala so snovi, ki pripomorejo k mehčanju blata ali na splošno spodbujajo iztrebljanje. Na trgu obstajajo različne vrste odvajal, ki se razlikujejo po načinu delovanja in učinkih, katero je najboljše, pa je odvisno tudi od posameznika. Če ste v dvomih, se o izbiri posvetujte s svojim zdravnikom.
Odvajala so začasna rešitev pri zaprtju, vendar jih nikoli ne jemljite predolgo. Če jih potrebujete pogosto ali dalj časa, se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
Česa se je pri kroničnem zaprtju dobro izogibati?
Nekatere navade lahko težave z zaprtjem še poslabšajo. Izogibajte se:
- hitri in predelani hrani, beli moki, slaščicam, rdečemu mesu in suhomesnatim izdelkom,
- zadrževanju potrebe po odvajanju,
- prehitremu povečanju vnosa vlaknin brez hkratnega povečanja vnosa tekočin,
- pretirani ali dolgotrajni uporabi odvajal brez posveta z zdravstvenim strokovnjakom.
Pogoste zmote o kroničnem zaprtju
Kronično zaprtje je samo neprijetnost in ne vpliva na zdravje. Čeprav zaprtje pogosto ni nevarno, dolgotrajne težave lahko povzročajo napihnjenost, bolečine v trebuhu, občutek nepopolnega izpraznjenja, nenehno razmišljanje o odvajanju pa lahko vplivajo na vsakodnevne aktivnosti in družabno življenje.
Če imam kronično zaprtje, se moram navaditi živeti s tem. Kronično zaprtje ni nekaj, s čimer bi se kar sprijaznili. Z ustreznim pristopom je mogoče pri mnogih ljudeh ublažiti težave in izboljšati kakovost življenja.
Kronično zaprtje bo minilo samo od sebe. Občasno zaprtje pogosto mine v nekaj dneh, pri kroničnem zaprtju pa je potreben dolgoročen in celovit pristop. Neukrepanje lahko vodi do resnejših zdravstvenih težav, kot so hemoroidi, razpoka sluznice zadnjika oz. analne raztrganine, prolaps danke.
Pogosta vprašanja
Ali imam kronično zaprtje, če ne odvajam vsak dan?
Ne, pogostost odvajanja sama po sebi ne pomeni zaprtja. Pri kroničnem zaprtju gre za kombinacijo simptomov, ki trajajo vsaj tri mesece: odvajanje manj kot trikrat na teden, trdo blato, močno napenjanje, občutek nepopolnega izpraznjenja in podobno.
Kaj pomaga pri kroničnem zaprtju?
Kronično zaprtje precej omilijo že spremembe življenjskega sloga z več gibanja, prehrano z več prehranskimi vlakninami in zadostnim vnosom tekočine ter vzpostavljeno rutino odvajanja. Pri kroničnem zaprtju je dokazano učinkovito tudi pitje mineralne vode z magnezijem Donat.
Kako pri kroničnem zaprtju pomaga mineralna voda Donat?
Donat je naravno osmotsko odvajalo, ki klinično dokazano lajša zaprtje, pri tem pa ne povzroča odvisnosti ali stranskih učinkov.
Ali je pomembno, kako in kdaj uživam Donat pri kroničnem zaprtju?
Da, način pitja vpliva na to, kako Donat deluje na prebavo, zato ga je treba za kar največjo učinkovitost prilagoditi odpravljanju zaprtja.
Kako pravilno piti Donat v primeru kroničnega zaprtja?
Pri zaprtju zjutraj na tešče popijte od 2 do 3 decilitre Donata, pred večerjo pa še 2 decilitra. V obeh primerih ga popijte v čim krajšem času in ogretega na sobno temperaturo.
So odvajala nevarna?
Odvajala so lahko učinkovita in varna pri odpravljanju težav z zaprtjem, kadar se uporabljajo pravilno in po priporočilih zdravstvenih strokovnjakov. Težava je nenadzorovana ali dolgotrajna uporaba brez ugotavljanja vzroka težav.
VIRI:
Rimski kriteriji IV. https://theromefoundation.org/rome-iv/rome-iv-criteria/
Prehrana.si, portal NIJZ in Ministrstva za zdravje. https://www.prehrana.si/
Prehranske smernice NIJZ. https://nijz.si/zivljenjski-slog/prehrana/prehranske-smernice/
Nacionalna raziskava SI.Menu, Objavljeno 12.11.2019, posodobljeno 05.12.2022. https://nijz.si/podatki/nacionalna-raziskava-si-menu/
Slovenci zaužijemo premalo vlaknin, posledica je pogosto zaprtje. Revija za moje zdravje, feb. 2019 https://www.revijazamojezdravje.si/slovenci-zauzijemo-premalo-vlaknin/
Treatment for Constipation. National Institute of Diabetes and Digestive and Kidney Diseases (NIDDK), maj 2018. https://www.niddk.nih.gov/health-information/digestive-diseases/constipation/treatment
Izberite poglavje:
