Črevesna pregrada – ključ do imunske zaščite našega telesa

Deli s prijatelji:

Kljub temu da se pri imunski obrambi telesa in zaščiti pred številnimi boleznimi vse pogosteje omenja in proučuje vlogo prebavnega sistema, se večkrat pojavlja tudi vprašanje, kakšna je dejanska povezava med prebavo in imunostjo. 

Ko mikroorganizmi in različni toksini iz okolja dosežejo prebavni sistem, predstavlja črevesni epitelij pregrado med okoljem in našim telesom. Njegova naloga je, da kot nekakšen »imunološki senzor« sproži niz reakcij, ko pride v stik z antigeni, snovmi, ki jih ima telo za potencialno nevarne ali tuje. Da bi nas zaščitila, mora torej črevesna pregrada na eni strani ohranjati neprepustnost za potencialno škodljive snovi iz okolja, na drugi pa mora ohranjati tudi določeno stopnjo prepustnosti za prenos prebavljenih hranil, potrebnih za delovanje telesa. Poleg mikrobiološke pregrade, ki jo sestavljata mikrobiota in črevesna sluznica, imamo torej fizično črevesno pregrado, ki jo sestavljajo epitelne celice skupaj z vezivnim tkivom in v kateri je približno 80 % celic našega imunskega sistema, kar osvetljuje povezavo med prebavo in imunskim odzivom. 

Mikrobiota je živ ekosistem, ki se lahko zaradi številnih dejavnikov spreminja. Najpomembnejši dejavniki so povezani z vrsto prehrane, jemanjem zdravil ter izpostavljenostjo stresu in škodljivim snovem. Nepravilna prehrana (kot glavni dejavnik) in vsakodnevni kronični stres namreč vodita do spremembe sestave mikrobiote in ogrožata celovitost črevesne pregrade, kar povzroči sindrom puščajočega črevesja (ang. leaky gut). Takšno stanje omogoča prehajanje mikroorganizmov, toksinov in neprebavljenih snovi v krvni obtok, kar vodi v začaran krog okužb in povečuje tako črevesna kot sistemska vnetja, posledica tega pa je neustrezen imunski odziv. Hkrati se pojavi cela vrsta motenj, vključno z napenjanjem, preobčutljivostjo na hrano, utrujenostjo ter prebavnimi in kožnimi težavami. 

Z globalizacijo prehrane so postali hitra hrana in manj kakovostni živilski izdelki zelo poceni in lahko dostopni, zaradi česar se je močno povečalo uživanje hrane, ki je revna s hranili, a zelo bogata s sladkorji in rafiniranimi maščobami ter različnimi živilskimi aditivi. Ta način prehranjevanja imenujemo zahodna prehrana, skupaj s sedečim načinom življenja pa gre za zahodni življenjski slog.  

Danes obstajajo študije, ki so nedvoumno pokazale, da takšna prehrana in način življenja neposredno vplivata na zdravje prebavnega sistema, in to zlasti tako, da rušita ravnovesje črevesne mikrobiote, pa tudi celovitost črevesne sluznice, zaradi česar je prebava motena, absorpcija hranil, ki jih sama prehrana že tako vsebuje malo, pa zmanjšana. 

Edina rešitev je, da spremenimo življenjski slog in s tem prekinemo začaran krog, prvi korak pri tem pa je sprememba prehrane. Živila, bogata z vlakninami, probiotiki, fitohranili, vitamini in minerali, ki delujejo antioksidativno in protivnetno, imajo pomembno vlogo pri podpori črevesne pregrade in zagotavljanju ravnovesja mikrobiote. 

Sadje, zelenjava, stročnice, oreški in polnozrnata žita so skupine živil, bogate s sestavljenimi ogljikovimi hidrati in prehranskimi vlakninami, ki so izjemno pomembne za normalno delovanje črevesja. Vsebujejo tudi fitohranila, ki zmanjšujejo tveganje za številne bolezni ter zaradi sinergijskega učinka z vitamini in minerali iz hrane neposredno prispevajo k izboljšanju prebave in boljši absorpciji hranil. 

Pomemben je tudi vnos zdravih maščob, s poudarkom na nenasičenih maščobnih kislinah, ki jih najdemo v ribah, avokadu, oreških in oljčnem olju. Modre ribe vsebujejo maščobne kisline omega-3, ki imajo protivnetni učinek in spodbujajo raznolikost mikrobiote, ki ohranja črevesno pregrado in pozitivno vpliva na imunski sistem. Fermentirani izdelki, kot so jogurt, mehki siri, kefir, acidofilno mleko, kruh z drožmi, tempeh itd., vsebujejo probiotike, ki pozitivno vplivajo na zdravje prebavnega sistema, ohranjajo raznolikost mikrobiote, neposredno vplivajo na zdravje možganov prek t. i. osi črevesje-možgani (ang. gut-brain axis), sodelujejo pri imunskem odzivu in so nujni za ohranjanje črevesne pregrade. 

Poleg tega so ribe in mlečni izdelki pomemben vir vitamina D, ki je potreben za pravilno rast celic, delovanje živcev in mišic ter zdrav imunski sistem. Najnovejši dokazi kažejo, da vitamin D prispeva k ohranjanju celovitosti pregrade črevesne sluznice, saj krepi medcelične povezave, ki nadzorujejo prepustnost sluznice, in zmanjšuje raven vnetnih molekul. Zaradi njegovih učinkov na črevesno sluznico je vzdrževanje zadostne ravni vitamina D lahko ključnega pomena za zdravje črevesne mikrobiote in odpornost. 

Selen in cink, minerala, ki ju najdemo v rdečem mesu, ribah in morskih sadežih, prav tako pozitivno vplivata na zdravje črevesja in ohranjanje črevesne pregrade. Selen kot eden najmočnejših antioksidantov vpliva na črevesno floro in pomaga pri uravnavanju vnetnega odziva. Pomanjkanje selena in cinka povečuje vnetja in oksidativni stres, posledica tega pa so poškodbe črevesne sluznice, ki lahko pripomorejo k neželeni prepustnosti črevesja. 

Zato mora vsakdanja prehrana vsebovati čim več virov snovi, ki podpirajo celovitost črevesne pregrade.  Raznolikost, zmernost in kombiniranje polnovrednih živil so temelj pravilne prehrane, ki prispeva k normalnemu delovanju prebave in odpornosti.   

Kako povečati absorpcijo hranilnih snovi, optimizirati delovanje prebavnega sistema, okrepiti imunski sistem in pripraviti telo na zimo?

Vemo, da ima pravilna prehrana ključno vlogo pri ohranjanju čim boljšega zdravja. Uravnotežena prehrana vsebuje vitamine, minerale, fitonutriente, antioksidante ter druge mikrohranilne snovi iz svežega sadja in zelenjave. Prav tako vsebuje makrohranilne snovi (beljakovine, ogljikovi hidrati in maščobe), ki nam zagotavljajo energijo, iz nemastnega mesa, mastnih rib, polnozrnatih žit, oreščkov, semen, stročnic in fižola.

Program Donat Imuno vaše telo pripravi na optimalno izkoriščanje hranilnih snovi iz prehrane in naravno krepi imunski sistem.

Zaradi visoke vsebnosti biološko aktivnih snovi iz hrane, ki jo priporoča program Donat Imuno (beljakovine, vitamini D, C in E ter številni drugi antioksidanti, minerala magnezij in cink, omega-3-maščobne kisline in prehranske vlaknine), predlagana prehrana in načrt pitja Donata delujeta sočasno na več ravneh: protivnetno, antioksidativno in protimikrobno. Program Donat Imuno ponuja konkretna prehranska navodila in načrt pitja Donata, oblikovane z jasnim namenom ter dokazanimi koristmi za delovanje prebavnega sistema in ustrezen imunski odziv.

Skrb za prebavo je skrb za krepitev imunskega sistema. Skupaj s strokovnjaki smo za vas razvili brezplačen 30-dnevni vodeni program zdravja Donat Imuno, ki poskrbi za podporo delovanja prebavnega sistema in s tem krepi delovanje imunskega sistema.

Literatura: 

Blaak EE, Canfora EE, Theis S, Frost G, Groen AK, Mithieux G, Nauta A, Scott K, Stahl B, van Harsselaar J, van Tol R, Vaughan EE, Verbeke K. (2020)Short chain fatty acids in human gut and metabolic health. Benef Microbes. 2020 1;11(5):411-455. doi: 10.3920/BM2020.0057. 

Chang, CS., Kao, CY. (2019) Current understanding of the gut microbiota shaping mechanisms. J Biomed Sci 26, 59. https://doi.org/10.1186/s12929-019-0554-5

Chelakkot, C., Ghim, J. & Ryu, S.H. (2018)  Mechanisms regulating intestinal barrier integrity and its pathological implications. Exp Mol Med 50, 1–9. https://doi.org/10.1038/s12276-018-0126-x 

Thursby E,  Juge N (2017) Introduction to the human gut microbiota. Biochem J 474 (11): 1823–1836. doi: https://doi.org/10.1042/BCJ20160510

Hills RD, Pontefract BA, Mishcon HR, Black CA, Sutton SC, Theberge CR.(2012) Gut Microbiome: Profound Implications for Diet and Disease. Nutrients. 2019; 11(7):1613. https://doi.org/10.3390/nu11071613

Jeffery IB, O’Toole PW. (2013)Diet-Microbiota Interactions and Their Implications for Healthy Living. Nutrients. 5(1):234-252. https://doi.org/10.3390/nu5010234

Kathleen L. Mahan, Janice L. Raymond (2017)  Krause’s food & the nutrition care process, FOURTEENTH EDITION 978-0-323-34075-5, Elsevier Inc. 

Peyrot des Gachons C, Breslin PAS. (2016) Salivary amylase: digestion and metabolic syndrome. Curr Diab Rep. 16(10):102. doi:10.1007/s11892-016-0794-7

Şanlier N, Gökcen BB, Sezgin AC (2019). Health benefits of fermented foods. Crit Rev Food Sci Nutr. 59(3):506-527. doi: 10.1080/10408398.2017.1383355. 

Wan MLY, Co VA, El-Nezami H. (2021) Dietary polyphenol impact on gut health and microbiota. Crit Rev Food Sci Nutr. 61(4):690-711. doi: 10.1080/10408398.2020.1744512. Epub 2020 Mar 25. PMID: 32208932.

Izberite poglavje:

Stresno prehranjevanje in čustveno prenajedanje

    Pridružite se
    Donat programom

    Prijavite se na brezplačne programe Donat,
    ki vam bodo pomagali pri razstrupljanju in
    krepitvi vašega imunskega sistema.