Miti o zaprtju

Deli s prijatelji:

Zaprtje je danes zelo razširjena težava. Ima številne vzroke in se pojavlja pri vseh starostnih skupinah, vključno z otroki, odraslimi, nosečnicami, pogostost pa je nekoliko večja pri starejših.

Zaprtja pogosto ne jemljemo kot resne težave in mu ne posvečamo potrebne pozornosti. Dejstvo je, da je v večini primerov glavni vzrok zaprtja nepravilna prehrana z nezadostnim vnosom prehranskih vlaknin. Po drugi strani pa ga lahko povzročijo jemanje zdravil, nekatere bolezni ter vrsta anatomskih in fizioloških sprememb v telesu.

Če zaprtja ne zdravimo, lahko vodi do resnejših problemov. Ker zaprtje občutno poslabša kakovost življenja, je na dlani, da se je treba težave lotiti brez odlašanja in jo pravilno reševati.

Prav zato so preventiva, diagnostika ter zdravljenje zaprtja izjemnega pomena za splošno zdravje in dobro počutje. Glavni cilji zdravljenja so sicer zmehčanje blata, spodbujanje gibanja črevesja, pa tudi obravnava psihosocialnih dejavnikov, ki upočasnjujejo prebavo oz. povzročajo motnje v delovanju prebavnega trakta.

Čeprav obstaja veliko veljavnih smernic za obvladovanje problema zaprtja, je veliko tudi nedokazanih trditev. Izsledki nekaterih raziskav se napačno razlagajo, kar lahko pripelje do poslabšanja zaprtja ter zapletov, pa tudi dodatnih skrbi bolnikov in tistih, ki jim pomagajo pri reševanju težave.

Pred uvajanjem sprememb ter drastičnih ukrepov za spodbujanje prebave in reševanje zaprtja se je dobro poučiti o pogostih mitih o zaprtju, ki jih znanost do danes ni potrdila.

Moški sedi na straniščni školjki, stiska pesti in se napenja, saj je zaprt.

1. Veliko potrebo je treba opraviti vsak dan

Vsako telo je drugačno. Nekateri denimo čutijo potrebo po iztrebljanju trikrat na dan, drugi pa trikrat na teden – in oboje je lahko povsem normalno. A četudi ima vsakdo svoj prebavni ritem, pri ljudeh, ki iztrebljajo manj kot enkrat na dan, običajno govorimo o počasni ali slabi prebavi, še posebej v primerih, ko so obiski stranišča neprijetni, spremlja pa jih občutek nepopolno izpraznjenega črevesja. Če potrebo po iztrebljanju čutimo manj kot trikrat na teden, gre zelo verjetno za zaprtje.

2. Zaprtje povzroči samozastrupljanje

Nekateri verjamejo, da lahko telo pri zaprtju iz blata absorbira strupene snovi, to pa lahko povzroči zastrupljenje telesa, številne bolezni in celo smrt. To hipotezo je sodobna znanost v celoti ovrgla. Takšne »potencialne« posledice zaprtja namreč niso bile nikoli dokazane in povzročajo zgolj nepotreben strah in napačen pristop k reševanju težave.

Ni dvoma o tem, da je redna prebava pomembna za zdravje celega telesa in da lahko skrb za zdrav prebavni sistem prepreči številne tegobe, vendar pa so resnejša bolezenska stanja v mnogih primerih posledica različnih dejavnikov, med katerimi vseh žal ne moremo preprečiti.

3. Dovolj je že, če povečamo vnos vlaknin

Ko gre za prebavo in redno iztrebljanje, se vlaknine (topne in netopne) pogosto štejejo za »superživila«, vendar pa vse vlaknine niso enake. Raziskave o učinkih uživanja prehranskih vlaknin so potrdile, da so pri reševanju zaprtja učinkovitejše netopne vlaknine. Po drugi strani te lahko povzročijo nastajanje plinov v črevesju in s tem stanje poslabšajo.

Zavedati se moramo, da večina ljudi ne zadovolji svojih dnevnih potreb po vlakninah, kar je zelo pogost razlog za upočasnjeno prebavo. Prav zato strokovnjaki za pospeševanje prebave pogosto priporočajo povečan vnos zelenjave, sadja, polnovrednih žit in drugih vlakninsko bogatih živil. A če na dnevni ravni uživamo dovolj vlaknin, večji vnos omenjenih živil ne bo imel zdravilnega učinka na našo prebavo, zato priporočene dnevne količine ni treba presegati.

Za zdravo prebavo torej sledite priporočenemu vnosu vlaknin glede na svoja spol in starost. Pri moških ta znaša 38 g (pod 50 let) oz. 30 g (nad 50 let), pri ženskah pa 25 g (pod 50 let) oz. 20 g (nad 50 let). V primeru, da te vrednosti dosegate in imate vseeno težave s prebavo, se posvetujte z zdravnikom. In ko smo že pri opozorilih: ko povečujete vnos vlaknin, to vedno počnite postopno, sicer se lahko vaši simptomi poslabšajo.

Zdrava in polnovredna živila na lesenem pladnju: sadje, zelenjava, semena, žita, oreščki, začimbe.

4. Povečanje vnosa tekočine izboljša gibljivost črevesja

Razširjeno je prepričanje, da bo povečan vnos tekočine izboljšal konsistenco blata in s tem olajšal iztrebljanje. Vendar pa znanstveniki menijo, da povečan vnos tekočine nima bistvenega ali celo nobenega vpliva na spremembo blata. Podobno kot pri vlakninah je pomembno piti dovolj tekočine in/ali uživati živila, ki so bogata z vodo, kot sta sadje in zelenjava.

Po trenutnih smernicah je dovolj, da vzdržujemo priporočen vnos tekočine (2-3 l na dan za odrasle, 1 l dnevno za otroke) in tako skrbimo za primerno hidracijo organizma. Je pa na drugi strani res, da v modernem tempu življenja pogosto “pozabimo” piti, zato ima marsikdo težave že z doseganjem omenjenih vrednosti in posledično z zagotavljanjem količine vode, ki je potrebna za nemoteno delovanje organizma, tudi prebave. V tovrstnih primerih povečan vnos tekočine dejansko lahko ima terapevtski učinek.

5. Probiotiki lahko odpravijo zaprtje

Probiotiki so koristne bakterije, ki živijo v našem črevesju. Ravnovesje črevesne mikroflore je nujno za zdravje, vendar ga lahko porušijo številni dejavniki (zdravljenje z antibiotiki, stres, nepravilna prehrana, kronične bolezni). Zaželeno je, da prehrana vsebuje probiotike in da obnavljamo črevesno mikrofloro, vendar pa dokazi, da probiotiki odpravljajo zaprtje, niso dovolj trdni, da bi upravičili njihovo rutinsko uporabo pri zaprtju.

Dokazano je sicer, da lahko probiotiki preprečijo in pozdravijo drisko, glede zaprtja pa znanstvenih dokazov ni dovolj. Izjema je priporočilo za uživanje probiotikov pri starejših, ki so bolj nagnjeni k zaprtju. Čeprav med uživanjem probiotikov in lajšanjem zaprtja ni neposredne povezave, je njihovo uživanje priporočljivo za starejše, ki imajo zaradi fizioloških sprememb v črevesju manj koristnih bifidobakterij.

Fermentirana hrana, vložena v steklene kozarce: rdeče zelje, belo zelje, korenje, cvetača.

Zaprtje lahko občutno poslabša kakovost življenja, a se o njem še vedno premalo govori. Glede na to, kako razširjene so težave z upočasnjeno prebavo, je ljudi nujno učinkoviteje ozaveščati in doseči, da ta tema ne bo več tabu. Hkrati pa je izjemno pomembno, da imamo pri roki prave in kakovostne informacije.

Strokovne nasvete iz prve roke lahko pridobite z nadaljnjim branjem naših prispevkov o prebavi in imunskem sistemu, z vami pa z veseljem delimo tudi ideje za zdravo vihtenje kuhalnice!

Pogosta vprašanja

1. Kateri so najpogostejši miti, povezani z zaprtjem?

Ljudje pogosto mislijo, da je za zdravo prebavo treba iztrebljati čisto vsak dan in da zaprtje zastruplja organizem, kar ni res. Prav tako ne drži razširjeno mnenje, da se težav s počasno prebavo rešimo zgolj s povečanim vnosom vlaknin ali kozarcem vode več. Sploh če gre za kompleksnejše težave, tako preprost pristop pogosto ne zadošča.

2. Ali uživanje naravne mineralne vode Donat res pomaga pri odpravljanju zaprtja?

Zgodba o nastanku Donata je morda zgolj mit, nikakor pa to ne velja za njegov blagodejni učinek. Donatova učinkovitost v boju s počasno prebavo in zaprtjem je namreč klinično dokazana. Neodvisna nemška študija iz leta 2016 je potrdila, da naravna mineralna voda izpod rogaških tal pospešuje delovanje prebavnega sistema.

3. Kako Donat lajša prebavo?

Donatova učinkovitost je posledica ene najvišjih vsebnosti mineralov na trgu, predvsem sulfatov, ki vežejo vodo iz črevesne stene in povečajo volumen blata, da slednje lažje prehaja skozi črevo. Magnezij obenem sprošča mišičje črevesja, s tem pa še dodatno olajša iztrebljanje.

4. Je lahko zaprtje znak resnejših zdravstvenih težav?

Zaprtje je najpogosteje posledica nezdravega načina življenja, predvsem nezadostnega vnosa vlaknin in tekočine ter nerednega gibanja. Če ste zaprti in se slabo počutite, zato najprej poskusite odpraviti nezdrave navade. Vsekakor pa zaprtost lahko nakazuje tudi na resnejše težave ali kronična obolenja. Če ste kljub spremembi življenjskega sloga še vedno pogosto napihnjeni, imate drisko ali vam je večkrat slabo, zato vsekakor obiščite zdravnika.

5. Kako učinkovito pospešiti prebavo?

Najboljša rešitev za počasno prebavo je kombinacija zdrave prehrane, bogate z vlakninami, pravilne hidracije, rednega gibanja in izogibanja nezdravim navadam, kot sta prekomerno uživanje alkohola in kajenje. Zelo pomembna faktorja v borbi proti počasni prebavi sta tudi zadosten počitek in izogibanje stresu. Z drugimi besedami: bistvo je v zdravem življenjskem slogu.

Izberite poglavje:

Zdravi ste toliko, kolikor je zdrav vaš prebavni sistem

    Pridružite se
    Donat programom

    Prijavite se na brezplačne programe Donat,
    ki vam bodo pomagali pri razstrupljanju in
    krepitvi vašega imunskega sistema.