Živimo zdravo in preženimo slabo prebavo

Da lahko slaba prebava močno vpliva na naše zdravje, je vedel že antični zdravnik Hipokrat, ki je trdil: »Vse bolezni se začnejo v črevesju.« A modrost očeta moderne medicine je v sodobnih časih prepogosto pozabljena! V hitrem vsakdanjem tempu nismo pozorni na to, kakšno hrano jemo, obenem pa zaužijemo premalo tekočine in se premalo gibamo. Zakaj si s tem nakopljemo prebavne težave in kako jih preprečiti?

Kakšno vlogo ima prebava

S prebavo in prebavnimi procesi dobiva telo energijo in hranila, ki jih potrebuje za normalno delovanje. Po jedi potrebuje hrana od šest do osem ur, da pride skozi želodec in tanko črevo, kjer se dogaja glavni del prebave – absorpcija hranil. Nato hrana vstopi v debelo črevo, kjer poteka zadnja faza prebave. Skozi debelo črevo telo izloča odpadne snovi in neprebavljene ostanke hrane.

Redna in zdrava prebava nam tako omogoča, da naše telo »vsrka vase« vsa potrebna hranila, predvsem pa da normalno odvaja odpadne snovi, ki z blatom odpotujejo iz organizma. In kar je še posebej pomembno: v našem črevesju je kar do 80 % imunskega sistema, zato je njegovo zdravje ključno za pravilno delovanje našega »obrambnega odziva«. V praksi to pomeni, da je s slabo prebavo verjetnost, da zbolimo, večja.

Slaba prebava vodi v zdravstvene težave

Prebavne težave, kot sta zaprtje in napihnjenost, doletijo skoraj vsakogar – vsaj občasno! Po nekaterih podatkih skoraj polovica ljudi ne opravlja velike potrebe vsakodnevno. Mnogi še vedno mislijo, da gre le za neprijetnosti, a pogoste motnje prebavnega sistema lahko pošteno načnejo naše zdravje.

Ko se slabo počutimo, smo kronično utrujeni ali celo slabo razpoloženi, krivdo pogosto pripišemo stresu, utrujenosti, slabemu vremenu … Redkeje pomislimo, da je lahko izvor naših težav preprostejši: slaba prebava. Ta pogosto povzroči nepotrebno zadrževanje škodljivih snovi v telesu, s tem pa zmanjšuje učinkovitost imunskega sistema. Če ne izločamo redno, nas prav tako muči občutek polnosti, ki vpliva na kakovost življenja. A kje se skrivajo vzroki?

Kaj upočasnjuje našo prebavo

Mnogi veste, kaj sledi v naslednjih vrsticah, a mimo tega ne gre: črevesje je zapleten mehanizem, ki mu današnji način življenja ne ustreza. S hrano, pijačo in zdravili v telo vnašamo mnoge škodljive snovi, ki hromijo naša prebavila. Pogosto slišimo, da je zaprtje bolezen moderne civilizacije, a to ne drži. Zaprtje ni bolezen modernega življenjskega sloga, temveč njegov simptom – kot vročina, ki je simptom prehlada.

Vzroki za zaprtje oziroma upočasnjeno prebavo so različni, med najpogostejšimi pa so:

• čezmerno uživanje mastne, vnaprej pripravljene hrane in sladkarij,
• neuravnovešena prehrana s premalo vlaknin,
• nezadosten vnos tekočine,
• čezmerno uživanje alkohola in/ali kajenje,
• premalo gibanja in
• jemanje nekaterih zdravil.

Dodatno k slabi prebavi prispeva še stres, ki vodi v začaran krog: v vsakodnevnem hitenju pozabimo na redne obroke, nato pa smo izmučeni in namesto po kuhalnici posežemo po sendvičih ali vnaprej pripravljenih obrokih. Zveni kar preveč znano? Poglejmo, kako lahko z zdravim življenjskim slogom izboljšamo prebavo.

Kaj pomaga pri slabi prebavi

Upočasnjena oz. slaba prebava ali celo zaprtje in napihnjenost so najpogostejše prebavne težave – tako pri odraslih kot pri otrocih. Pogosto prizadene tudi starejše in nosečnice.
Bistveno je, da težavo pravočasno prepoznamo in jo čim prej rešimo. Pri tem je zelo pomembno, da prisluhnemo svojemu telesu in prepoznamo negativne spremembe.

Kako ugotovimo, ali imamo slabo prebavo

Če se slabo počutite, ste brez energije ali vas muči občutek napihnjenosti, pozorno spremljajte svoje odhode na veliko potrebo. Če kak dan ne izločate blata, to ni skrb vzbujajoče, saj ima vsak svojo frekvenco. A če veliko potrebo opravljate manj kot trikrat tedensko, velja nekaj spremeniti.

Na prebavne težave pogosto opozarjajo tudi naslednji simptomi:

• bolečine v trebuhu,
• nelagodje pri izločanju blata,
• grudasto, suho, trdo blato in
• občutek, da kljub opravljeni potrebi nismo dovolj izpraznili črevesja.

Katere vrste zaprtja poznamo

Ko smo zaprti zaradi nezdravega življenjskega sloga, govorimo o funkcionalnem zaprtju. A naj opozorimo, da sta lahko slaba prebava in zaprtje povezana tudi z različnimi bolezenskimi stanji. Najpogostejši vzroki so bolezni prebavil, žlez z notranjim izločanjem, mišic ali živčevja. Težava so lahko tudi alergije ali jemanje nekaterih zdravil. V tem primeru govorimo o organskem zaprtju, ki ga ne moremo zdraviti s spremembo življenjskega sloga, temveč moramo odpraviti bolezen, ki ga povzroča.

Prvo pravilo: ob težavah ne odlašajte

Prebavne težave občasno pestijo skoraj vsakogar – samo pomislite denimo na praznično obložene mize in posledice obilnih decembrskih pogostitev. A če vas slaba prebava muči pogosteje, je nujno ukrepati čim prej. Želite prej končati pomemben projekt v službi? Bi spremembo prehranjevalnih navad zamaknili na čas po dopustu? Mi vam svetujemo nasprotno: začnite čim prej, saj čas nikoli ne bo popoln, uvajanje zdravih navad pa lahko vedno prilagodite razmeram. Če spremembo na primer začnete nekaj tednov pred dopustom, to nikakor ne pomeni, da si na potovanju ne boste mogli privoščiti nobene »malce manj zdrave« poslastice.

In če pri sprejemanju zdravih odločitev potrebujete podporo, smo le klik proč. Na Donatu smo se namreč zavezali, da vam pomagamo na poti do zdravja in boljšega počutja, zato smo razvili več vodenih programov zdravja. Odkrijte jih in se pridružite nešteto ljudem, ki so se že odločili za spremembo.

Osnova zdrave prebave je urejena prehrana

Za lajšanje kroničnih prebavnih težav je pomembno, da prebavo vsak dan znova spodbudimo k delovanju. Pri tem je ključnega pomena zdrav življenjski slog, začenši z urejeno prehrano, ki jo v veliki meri sestavljata sadje in zelenjava. Predvsem moramo paziti na zadosten vnos vlaknin, ki jih najdemo zlasti v živilih rastlinskega izvora. Ta blatu olajšajo pot skozi črevo, saj večajo njegov volumen in ga mehčajo.

Strokovnjaki sicer ločijo med topnimi in netopnimi vlakninami. Topne se lahko raztopijo v vodi, v našem telesu pa prispevajo k viskoznosti črevesne vsebine. Obenem nižajo raven krvnega sladkorja oz. glukoze. Netopne vlaknine (se ne topijo v vodi) večajo količino blata in pospešujejo njegovo pot po prebavnem traktu. Prav zaradi tega so ključne za posameznike s slabo prebavo. Zdrava prehrana mora vključevati kombinacijo topnih in netopnih vlaknin, pri čemer je treba zaužiti vsaj 14 gramov vlaknin na vsakih 1000 kalorij. V praksi to za večino ljudi pomeni okrog 30 g vlaknin dnevno.

In da vam olajšamo iskanje virov vlaknin, temu poglavju dodajamo digitalni »plonklistek«. 😉

Najboljši viri topnih vlaknin:

• oves,
• grah,
• fižol,
• ječmen,
• jabolka,
• agrumi.

Najboljši viri netopnih vlaknin:

• polnozrnata moka,
• pšenični otrobi,
• oreščki,
• krompir.

In še pomembno opozorilo: količino vlaknin v prehrani je priporočljivo večati postopno, saj se lahko simptomi v nasprotnem primeru poslabšajo.

Poskrbite za zadostno hidracijo

Ali veste, da lahko že blaga dehidracija upočasni vašo prebavo? Če ne pijete dovolj, namreč odpadne snovi težje potujejo skozi telo, saj mora organizem vodo posrkati iz blata. To postane trše in se težje pomika oz. izloča iz telesa. Nasprotno pa je blato v primeru zadostne hidracije mehkejše in se lažje izloči.

Strokovnjaki priporočajo vsaj tri litre tekočine na dan za moške in slab liter manj za ženske. A ne sledite slepo tem številkam, saj je treba količino prilagajati tudi okoliščinam. Ko je zunaj vroče ali ste fizično aktivnejši, potrebujete tudi več tekočine.

Na srce vam polagamo še, da pri skrbi za hidracijo čim večkrat preskočite sladkane pijače. Telesu boste največjo uslugo naredili z vodo ali nesladkanim čajem. Če vam »pusta« voda ni pogodu, ji dodajte nekaj kapljic limoninega soka.

Slabo prebavo prežene tudi gibanje

Strokovnjaki svetujejo tudi redno gibanje, ki pospešuje gibanje črevesja oz. peristaltiko. Idealno je, če smo vsaj pol ure na dan preznojeni in zadihani, a koristi že preprost sprehod. Zelo podcenjujemo tudi pomen psihičnega zdravja oz. izogibanja stresu in počitka, s čimer mislimo predvsem na dovolj spanca.

Donat dokazano pospešuje prebavo

Se trudite živeti zdravo, a se vam zdrava prebava vseeno nekoliko izmika? Potem priporočamo, da najprej poskusite z naravnimi odvajali. Mednje spada tudi naravna mineralna voda Donat, katere učinki na prebavni trakt so tudi klinično dokazani. Po zaslugi izjemno visoke vsebnosti sulfatov namreč pomaga črpati vodo iz celic črevesne stene, s tem pa poveča volumen blata in olajša njegovo potovanje skozi črevesje. Magnezij obenem mehča črevesne mišice in še dodatno olajša izločanje. Kako piti Donat, da dosežete takšen učinek, si preberite v tem prispevku.

Donat je odlična dopolnitev zdravega življenjskega sloga, saj ga ob pravilnem uživanju lahko uporabljate tudi preventivno. Je naravno osmotsko odvajalo, ne povzroča namreč niti stranskih učinkov niti odvisnosti.