Kako odpraviti zaprtje pri otroku

Obstipacija ali zaprtje ni le težava odraslih, temveč pogosto doleti tudi najmlajše. Po merilih fundacije Rome, ki se ukvarja z raziskovanjem in zdravljenjem prebavnih bolezni, o zaprtju pri otrocih govorimo, če težave z nerednim in bolečim odvajanjem trajajo vsaj en mesec.

Pomembno je, da začnemo zaprtje pri otroku čim prej zdraviti, saj lahko odlašanje znatno oteži okrevanje. V tem prispevku si bomo ogledali, kako prepoznati to težavo, zakaj nastopi in kako ukrepati.

Zaprtje pri otrocih je pogosta težava

Zaprtje pri otroku je pogost vzrok za obisk pediatra. Po podatkih revije Slovenska pediatrija je zaprtje razlog za kar četrtino vseh obiskov najmlajših v gastroenterološki ambulanti. Po nekaterih ocenah doleti od 4 do 36 odstotkov otrok po vsem svetu.

Še posebej pogosto zaprtost nastopi pri otrocih med drugim in četrtim letom starosti, večkrat pa se pojavi tudi pri osnovno- in srednješolcih.

Glavni simptomi zaprtosti v otroštvu

Otrok svoje prvo blato sicer izloči prvi ali drugi dan po rojstvu, opravljanja potrebe pa se nauči nekje do starosti treh let. Frekvenca izločanja blata oz. defekacije je sicer odvisna od starosti. Otroci med drugim in četrtim letom v povprečju na straniščno školjko sedejo enkrat do dvakrat dnevno, po četrtem letu pa najpogosteje le enkrat dnevno. Navadno ni nič narobe, tudi če se to dogaja le enkrat na dva dni.

Da lahko govorimo o zaprtju pri otroku, namreč ni bistveno število odvajanj, temveč simptomi oz. težave, ki nastopijo zaradi nerednega opravljanja velike potrebe. Starši morajo biti pozorni predvsem na naslednje znake zaprtja:

• trdo in grudičasto blato,
• bolečine v trebuhu,
• napihnjenost trebuha in napenjanje,
• kri na površini blata (zaradi poškodb zadnjika),
• bruhanje,
• vročina,
• nenapredovanje telesne teže.

Eden od znakov otroškega zaprtja so tudi paradoksalne driske. Te nastopijo, ko zaradi čepa blata otrok izloča le redko blato.

Najpogostejši vzroki za zaprtje pri otroku

Če pri otroku prepoznate katere od zgornjih znakov, je za uspešno zdravljenje ključno ugotoviti vzroke. Ti so lahko namreč funkcionalni ali organski. Zadnji so posledica najrazličnejših bolezni prebavil, žlez z notranjim izločanjem, živcev ali mišičja … Nasprotno pa krivec za funkcionalne vzroke, ki so mnogo pogostejši, ni bolezensko stanje. Največkrat so povezani z nepravilno prehrano (premalo vlaknin), premajhno količino tekočin ter čezmernim uživanjem mlečnih izdelkov.

Razlogi za zaprtje pri otroku imajo pogosto opraviti tudi z različnimi spremembami, med katere spadajo odvajanje od plenic, začetek vrtca ali šole itd. Mnogi otroci se prav tako izogibajo obisku stranišča zunaj doma ali pa med igro »pozabijo« na veliko potrebo oz. jo zatrejo. Prav tako se otroška prebava pogosto upočasni ob spremembi prehranjevalnih navad, predvsem ob nerednih obrokih ali zmanjšanem vnosu z vlakninami bogatih živil, kot sta sadje in zelenjava.

Vzroki za organsko zaprtje v otroštvu

Med organske vzroke za težave z otroško prebavo spadajo najrazličnejše bolezni, denimo:

• hipotiroza (težave z delovanjem ščitnice, ki ne izloča dovolj hormonov),
• cistična fibroza (genska bolezen, ki povzroča predvsem okužbe pljuč in druge kronične okužbe) ali
• celiakija (preobčutljivost za gluten).

Zaprtost pri otroku lahko povzroča tudi alergija na kravje mleko ali jemanje zdravil, kot so antidepresivi, antacidi s kalcijem in aluminijem ter nekatera druga zdravila. Vzroki so lahko tudi gensko pogojeni. Po nekaterih raziskavah ima kar od 30 do 50 odstotkov otrok, ki trpijo za zaprtjem, v družini še nekoga s to težavo.

Vzroki za funkcionalno zaprtje v otroštvu

Strokovnjaki med najpogostejše razloge za funkcionalno zaprtje pri otroku uvrščajo:

• nepravilno prehrano (preveč »hitre« hrane, nezadosten vnos vlaknin),
• pretirano uživanje mleka oz. mlečnih izdelkov (tudi sladkarije z mlekom),
• spremembe navad,
• izbirčnost pri hrani (otrok je malo stvari in ima enoličen jedilnik),
• težave z navajanjem na stranišče (pritisk okolice med odvajanjem od plenic),
• psihični stres,
• odpor do velike potrebe (ta je pogost pri otrocih vrtčevskega in šolskega obdobja zaradi razposajenosti ali bolečin pri iztrebljanju),
• nedejaven način življenja,
• nezadosten vnos tekočine in
• občutek bolečine pri opravljanju velike potrebe.

Funkcionalno zaprtje včasih traja daljši čas in se po nekaj mesecih spremeni v kronično, trdovratno zaprtje, ki ga je še težje odpraviti. Razvije se namreč začaran krog, saj trdo blato pomeni bolečino pri opravljanju velike potrebe. Obenem zadrževanje blata vodi v razširitev zadnjega dela danke, kar še zmanjša občutek polnosti in potrebe po odvajanju, s tem pa se zaprtje pri otroku le še stopnjuje.

Prav zato je zmotno misliti, da se bo težava rešila sama od sebe, temveč moramo kot starši ukrepati.

Kako odpraviti funkcionalno zaprtje pri otroku

Če opazite, da je vaš otrok zaprt, vam vsekakor priporočamo obisk zdravnika, ki bo identificiral vzrok težave in temu primerno prilagodil zdravljenje. V primeru, da je vzrok organski, torej določeno bolezensko stanje, se najprej zdravi to, saj bo tako tudi zaprtost izginila. V nasprotju pa funkcionalno zaprtje zdravimo na več načinov, odvisno od tega, katere otrokove navade ga povzročajo.

Pomembno je, da začnemo funkcionalno zaprtje v otroštvu zdraviti čim prej, da ne postane kronično.

Zdravljenje zaprtja pri dojenčkih

Če otroka še dojite, ne prenehajte redno dojiti. Posvetujte se s pediatrom, ki običajno predpiše uživanje sladkanega čaja. Tega lahko dojenček pije bodisi na tešče bodisi med posameznimi obroki mleka. Najbolj priporočljivo je, da otrok sladek čaj zaužije vsaj pol ure pred obrokom ali po njem. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da bo poznejši obrok odklonil ali po njem celo bruhal. Dodatno zdravljenje je potrebno le v redkih primerih.

Nekoliko drugače pa je pri dojenčkih, ki se hranijo z mlečnimi formulami. V tem primeru pogosto zadostuje izbira mlečne formule, ki odpravlja zaprtje. Takšne formule namreč pospešujejo prehajanje hrane skozi otrokov prebavni sistem. Od običajnih se razlikujejo po višji vsebnosti laktoze, ki – tako kot Donat – deluje kot osmozno odvajalo. To pomeni, da iz črevesne stene potegne vodo, ki mehča blato in olajša njegovo izločanje.

Nekatere mlečne formule vsebujejo tudi prebiotike. To so fermentirajoče vlaknine, ki spodbujajo rast in razvoj črevesu koristnih mikroorganizmov oz. probiotikov. Ti so znani tudi po tem, da pospešujejo gibanje prebavil, s tem pa lajšajo zaprtje pri otroku.

Zdravljenje zaprtja pri starejših otrocih

Pri mlajših otrocih, ki so že prešli na mešano hrano, pa tudi pri nekoliko starejših otrocih zaprtost najprej poskusimo odpraviti s prilagoditvijo prehrane. Pri tem gre predvsem za povečanje vnosa vlaknin, čemur strokovnjaki rečejo balastna dieta. O vlakninsko bogati prehrani lahko veliko izveste tudi v našem prispevku Najboljši načini za odpravljanje zaprtja, v osnovi pa priporočamo:

• povečan vnos tekočine (najboljša je voda, lahko pa tudi s čaji, ki pospešujejo prebavo, npr. kamilica, pegasti badelj, kopriva …),
• naravne sadne sokove in sveže sadje (kivi, hruške, slive, agrumi …),
• več zelenjave,
• manj rafiniranih žit oz. izdelkov iz rafiniranih žit (izdelki iz bele moke: kruh in drugi pekovski izdelki, testenine …),
• suho sadje (predvsem slive in fige) in
• manj sladkarij ter nezdravih prigrizkov.

Po priporočilih Evropskega združenja za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano je bistveno, da se otroku v primeru zaprtja omogoči zadosten vnos vlaknin (19 g za otroke do tretjega leta starosti, 25 g za otroke med četrtim in osmim letom starosti in okrog 30 g za starejše otroke), obenem pa ga spodbujamo k telesni aktivnosti.

Na drugi strani strokovnjaki posebej odsvetujejo čezmerno uživanje določene prehrane, denimo:

• (nezrele) banane,
• korenje,
• čokolada,
• riž in
• čokolešnik.

Na tem mestu velja poudariti, da je strah pred temi živili absolutno odveč. Banane, korenje in riž so koristni za zdravje in jih velja uživati v normalnih količinah, v primeru težav pa jih le rahlo prilagoditi.

Kako še odpraviti zaprtje pri najmlajših

Prehrana je pri zdravljenju otroškega zaprtja bistvenega pomena, upoštevati pa moramo še dodatne ukrepe, s katerimi učinkovito pospešimo prebavo in so zato prav tako pomembni. Poglejmo si nekaj možnosti.

Otroku ponudite mineralno vodo

Donat je popolnoma naravna mineralna voda, ki vsebuje nadpovprečno veliko mineralov in malo kuhinjske soli, zato je povsem primerna za otroke, ki imajo težave z iztrebljanjem. Obenem Donat spada med popolnoma naravna osmotska odvajala, v zmernih količinah pa nima nikakršnih stranskih učinkov.

Njegova skrivnost je namreč v osmotskem delovanju sulfatov, ki iz črevesne stene posrkajo vodo. Ta poveča volumen blata in ga obenem zmehča, tako da lažje potuje skozi prebavni trakt. Obenem z magnezijem sprošča mišice prebavnega sistema in pospešuje njihovo krčenje ter raztezanje, kar imenujemo tudi peristaltika.

Tudi pri najmlajših je pomembno, da Donat vedno uživajo pred obrokom in predvsem na tešče. Če je le mogoče, naj otrok pred obrokom spije 1 dl Donata, ogretega na sobno temperaturo.

Ker pa ima Donat nekoliko grenak priokus, ga otroci ne uživajo preveč radi. To težavo lahko učinkovito rešite tako, da ga zmešate z naravnim sokom ali ohlajenim čajem. Z njim lahko razredčite tudi manjšo količino sadnega sirupa.

Navadite otroka na obisk stranišča

Strokovnjaki navajajo, da je fiziološki impulz za izpraznitev črevesa najmočnejši približno do 30 minut po obilnejšem obroku, zato priporočajo, da se pri mlajših otrocih izvaja t. i. straniščni trening. To pomeni, da otroka napotimo na stranišče, ko je to s fiziološkega vidika najbolj optimalno, oz. od 15 minut do pol ure po jedi.

Ključnega pomena je, da otroka na redno iztrebljanje navajamo brez pritiskov ali celo kaznovanja. Cilj je namreč najlažje doseči, če je otrok sproščen, tako da obisk stranišča zanj postane nekaj naravnega oz. vsakdanjega, ne pa breme.

Zaprtje odpravite z zdravili

Če prehranski ukrepi ne zaležejo, so na vrsti odvajala. Med najpogostejšimi rešitvami v tej kategoriji so laktuloza in glicerinske svečke. Obe sredstvi mehčata blato, v lekarnah pa sta na voljo brez recepta.

Poskrbite, da se bo otrok redno gibal

Poleg ustreznega ritma izločanja blata je zelo pomembno tudi redno gibanje. Ključno je, da otrok ne sedi ves dan pred televizorjem in računalnikom, temveč je čez dan aktiven – bodisi na sprehodu, med igro z vrstniki ali na športnem krožku. Drugi del enačbe za uspeh pa je tudi ustrezna količina počitka, predvsem spanca.