Zdrav prebavni sistem – predpogoj za splošno zdravje

Deli s prijatelji:

Zdrav prebavni sistem je eden osnovnih pogojev za splošno zdravje. Za vzdrževanje normalnega prehranskega stanja, ki vključuje pravilno delovanje presnove in imunskega sistema, namreč potrebujemo hranila. Da bi hrano in hranila pravilno in čim bolje izkoristili, je seveda potreben zdrav prebavni sistem, kar najprej pomeni, da skrbimo za ohranjanje celovitosti črevesja in uravnoteženo črevesno mikrobioto.

Preprosto povedano, prebava pomeni mehansko in kemično razgradnjo ter absorpcijo hrane. Mehanski procesi so zlasti žvečenje, pa tudi mešanje hrane, ki se v največji meri dogaja v ustih, v manjši meri pa v želodcu. Poleg mletja hrane v ustih poteka tudi delna kemična razgradnja ogljikovih hidratov v enostavnejše zaradi delovanja encima ptialina, tj. alfa-amilaze, ki določen del polisaharidov, zlasti škroba, razkroji v enostavnejše oblike. Slina vsebuje tudi manjše količine lingvalne lipaze, encima, ki razgrajuje maščobe. Zelo kislo okolje v želodcu omogoča aktivacijo encima pepsina, ki je zadolžen za prebavo beljakovin. Tam je prisotna tudi želodčna lipaza, ki dodatno prispeva k razgradnji maščob. Nastala mešanica hrane, želodčne kisline in encimov se imenuje himen. Ta zmes počasi vstopa v začetni del tankega črevesa, imenovan dvanajstnik, oz. duodenum, v katerega se stekajo žolč in alkalni prebavni sokovi iz trebušne slinavke. Funkcija žolča je zmanjševanje maščobnih delcev, ki jih nato encim lipaze trebušne slinavke skoraj v celoti razgradi v maščobne kisline, ki se absorbirajo v spodnjem delu tankega črevesa. Tam se nadaljuje prebava ogljikovih hidratov z delovanjem pankreatične amilaze ter beljakovin s pomočjo encimov tripsina in himotripsina. Na poti skozi tanko črevo se hrana zaradi delovanja številnih encimov in črevesne mikrobiote skoraj v celoti razgradi in prav v tem delu prebavnega trakta se absorbira večina hranil. Prebava hrane pa se konča v debelem črevesu. Tu se v največji meri absorbira voda. Tu ima najpomembnejšo vlogo črevesna mikrobiota, ki skrbi za presnovo prehranskih vlaknin in odpornega škroba, pri čemer nastajajo in se absorbirajo posebna hranila, kot so kratkoverižne maščobne kisline in vitamin K.

Prebavni sistem ni zadolžen le za prebavo, izredno pomembna je tudi njegova imunska vloga. Skoraj 80 % celic, ki sodelujejo v imunskem odzivu, se namreč nahaja v črevesju, ta »imunski organ« pa sestavljajo epitelne celice skupaj s kemično pregrado sluznice ter celice prirojenega in pridobljenega imunskega odziva skupaj s tam prisotno mikrobioto. Neravnovesje v omenjenih komponentah vodi do ogrožene celovitosti črevesne pregrade, kar je povezano z bolezenskimi stanji. Znano je, da je ravnovesje črevesne mikrobiote v veliki meri odvisno od prebave in delovanja črevesja, pa tudi, da na prebavo in absorpcijo hranil močno vpliva črevesna mikrobiota. Pri tem gre za soodvisnost in medsebojno povezanost, ki deluje vzajemno in je odvisna od zunanjih dejavnikov, zlasti kakovosti prehrane in življenjskega sloga posameznika. 

Najboljši način za ohranjanje zdravega prebavnega sistema in ravnovesja črevesne mikrobiote je, da se držimo načel pravilne prehrane in zdravega načina življenja. Najpomembnejša podpora prebavnemu sistemu sta raznolikost in uravnoteženost. Na zdravje črevesja in mikrobiote lahko poleg vitaminov in mineralov pomembno vplivajo tudi posamezne sestavine nekaterih živil, in sicer vlaknine, probiotiki, prebiotiki in polifenoli. Prehranske vlaknine, odporni škrob in zadostne količine tekočine so izjemnega pomena za prebavni sistem, njegovo ustrezno prečiščevanje in ohranjanje zdrave raznolikosti črevesja. 

Na koncu velja poudariti, da je pot hrane in hranil danes popolnoma jasna ter da vemo, kako poskrbeti za dobro prehransko stanje in zdrav prebavni sistem. Pravilna prehrana, bogata z naravnimi in svežimi živili, je tako ob ustrezni hidraciji in aktivnem življenjskem slogu najboljše zagotovilo za ustrezen imunski odziv, pa tudi za dobro delovanje vseh organov našega telesa. 

Kako povečati absorpcijo hranilnih snovi, optimizirati delovanje prebavnega sistema, okrepiti imunski sistem in pripraviti telo na zimo?

Vemo, da ima pravilna prehrana ključno vlogo pri ohranjanju čim boljšega zdravja. Uravnotežena prehrana vsebuje vitamine, minerale, fitonutriente, antioksidante ter druge mikrohranilne snovi iz svežega sadja in zelenjave. Prav tako vsebuje makrohranilne snovi (beljakovine, ogljikovi hidrati in maščobe), ki nam zagotavljajo energijo, iz nemastnega mesa, mastnih rib, polnozrnatih žit, oreščkov, semen, stročnic in fižola.

Program Donat Imuno vaše telo pripravi na optimalno izkoriščanje hranilnih snovi iz prehrane in naravno krepi imunski sistem.

Zaradi visoke vsebnosti biološko aktivnih snovi iz hrane, ki jo priporoča program Donat Imuno (beljakovine, vitamini D, C in E ter številni drugi antioksidanti, minerala magnezij in cink, omega-3-maščobne kisline in prehranske vlaknine), predlagana prehrana in načrt pitja Donata delujeta sočasno na več ravneh: protivnetno, antioksidativno in protimikrobno. Program Donat Imuno ponuja konkretna prehranska navodila in načrt pitja Donata, oblikovane z jasnim namenom ter dokazanimi koristmi za delovanje prebavnega sistema in ustrezen imunski odziv.

Skrb za prebavo je skrb za krepitev imunskega sistema. Skupaj s strokovnjaki smo za vas razvili brezplačen 30-dnevni vodeni program zdravja Donat Imuno, ki poskrbi za podporo delovanja prebavnega sistema in s tem krepi delovanje imunskega sistema.

Literatura: 

Blaak EE, Canfora EE, Theis S, Frost G, Groen AK, Mithieux G, Nauta A, Scott K, Stahl B, van Harsselaar J, van Tol R, Vaughan EE, Verbeke K. (2020)Short chain fatty acids in human gut and metabolic health. Benef Microbes. 2020 1;11(5):411-455. doi: 10.3920/BM2020.0057. 

Chang, CS., Kao, CY. (2019) Current understanding of the gut microbiota shaping mechanisms. J Biomed Sci 26, 59. https://doi.org/10.1186/s12929-019-0554-5

Chelakkot, C., Ghim, J. & Ryu, S.H. (2018)  Mechanisms regulating intestinal barrier integrity and its pathological implications. Exp Mol Med 50, 1–9. https://doi.org/10.1038/s12276-018-0126-x 

Thursby E,  Juge N (2017) Introduction to the human gut microbiota. Biochem J 474 (11): 1823–1836. doi: https://doi.org/10.1042/BCJ20160510

Hills RD, Pontefract BA, Mishcon HR, Black CA, Sutton SC, Theberge CR.(2012) Gut Microbiome: Profound Implications for Diet and Disease. Nutrients. 2019; 11(7):1613. https://doi.org/10.3390/nu11071613

Jeffery IB, O’Toole PW. (2013)Diet-Microbiota Interactions and Their Implications for Healthy Living. Nutrients. 5(1):234-252. https://doi.org/10.3390/nu5010234

Kathleen L. Mahan, Janice L. Raymond (2017)  Krause’s food & the nutrition care process, FOURTEENTH EDITION 978-0-323-34075-5, Elsevier Inc. 

Peyrot des Gachons C, Breslin PAS. (2016) Salivary amylase: digestion and metabolic syndrome. Curr Diab Rep. 16(10):102. doi:10.1007/s11892-016-0794-7

Şanlier N, Gökcen BB, Sezgin AC (2019). Health benefits of fermented foods. Crit Rev Food Sci Nutr. 59(3):506-527. doi: 10.1080/10408398.2017.1383355. 

Wan MLY, Co VA, El-Nezami H. (2021) Dietary polyphenol impact on gut health and microbiota. Crit Rev Food Sci Nutr. 61(4):690-711. doi: 10.1080/10408398.2020.1744512. Epub 2020 Mar 25. PMID: 32208932.

Izberite poglavje:

Stresno prehranjevanje in čustveno prenajedanje

    Pridružite se
    Donat programom

    Prijavite se na brezplačne programe Donat,
    ki vam bodo pomagali pri razstrupljanju in
    krepitvi vašega imunskega sistema.